Zaradi podpisa sporazuma med vlado in sindikatom Fides o zamrznitvi zdravniške stavke vre v koaliciji, čeprav ministrica pravi, da ni prekoračila predpisov. Po mnenju poslanke SDS Jelke Godec to neskladje potrjuje, da navedbe o politični stabilnosti ne držijo. Ministrica in premier pa stanje le poglabljata. Poslanec Bojan Dobovšek pa meni, da bi ministrica morala odstopiti, ker ne kreira politike in zakonodaje in ker nima partnerjev, s katerimi bi se znala pogajati. Kolar Celarčeva je poudarila, da se je vladna pogajalska skupina držala pooblastil, ki jih je dala vlada.
V oddaji Aktualno smo se z gosti pogovarjali o reformi zdravstva in vprašanju, ali smo tik pred zlomom zdravstvenega sistema. Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin je poudaril, da se zdravstveni sistem ne zlomi tako hitro, ker dela na etični pogon zdravstvenih delavcev in strahovito potrpežljivost pacientov, ki to prenašajo. Glede doseženega sporazuma z vlado je povedal, da so imeli več stavkovnih zahtev, vendar sta dosežena dva pomembnejša, in sicer ureditev standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov ter sprememba plačnega sistema. Prav tako je o številnih napadih nase in na svoj sindikat poudaril, da mediji in nekateri politiki najraje govorijo o stvareh, ki jih ne poznajo.
Glede dela in obremenjenosti je zdravnica in predsednica sveta SDS za zdravstvo Alenka Forte dejala, da sama dela 60 ur tedensko, “če bi se odzvala na vse pozive in prošnje, pa bi lahko delala 20 ur dnevno.” Kot še pravi Fortejeva, je zdravnike družba povsem preslišala, hkrati pa je poudarila, da oni niso javni uslužbenci.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je poudaril, da so zbornice povsod po svetu vmesni člen med politiko in zdravniškim stanom, zato je bilo na tej relaciji najdenih in storjenih že mnogo dobrih rešitev.
Prilog k sporazumu ni, nekateri lažejo
Kot je dejal Kuštrin, so stavko zamrznili v interesu bolnikov že eno noč pred parafiranjem sporazuma z vlado, ko posluša Tomaža Gantarja iz Desusa, Matjaža Hana in Dejana Židana iz SD-ja, pa vidi, da zadeve ne poznajo. Stavka je zamrznjena v interesu bolnikov in še eno noč pred parafiranjem. “Sporazum pomeni nastavke za spremembo sistema. Namen stavke je bil pokazati, kako je sistem ranljiv. Vsi omenjajo priloge k sporazumu, vendar teh ni, za tiste, ki to pravijo, pa brez težav rečem, da lažejo. Na vladi morajo to razčistiti med sabo,” je bil oster Kuštrin in dodal, da so se pogajali z vlado s polnimi pooblastili.
Prav tako je razložil, da ima slovenski javni sektor 166 tisoč zaposlenih, po podatkih organizacije OECD pa je hkrati tudi izjemno neučinkovit. “Analize so pokazale, da zdravniki delajo bistveno več po standardih in normativih. Logično je, da tisti, ki so pripravljeni delati več, zaslužijo za to neko nagrado, kar moti nekatere sindikate,” je povedal predsednik zdravstvenega sindikata in pojasnil, da imajo tudi v šolstvu ekskluzivno pravico do nagrade, če tam presežejo standarde. S sporazumom se bodo po njegovem začele zmanjševati tudi čakalne vrste.
Tudi za Možino je bistveno, da so sprejeti standardi in normativi. “Stavka je negirala vse dosedanje ministre, ki so trdili, da je zdravnikov premalo, sistem se je porušil v nekaj dneh. Sistem je potreben reforme, zato so standardi in normativi prvi korak k reformi.” Tudi Možina je potrdil navedbe Kuštrina, da prilog k sporazumu ni bilo in da se bo kmalu pokazalo, kdo laže.
Mi rabimo evropsko primerljivo zdravstvo
Slovenija ima po podatkih 2,6 zdravnika na tisoč prebivalcev po storitvah, ki jih zagotavlja zdravstveni sistem, slednji pa je vse slabši, saj za Slovenijo zaostajajo le še Latvija, Romunija in Estonija. V odnosu zdravnik – bolnik se je pokazalo, da je čas zlato, ker sta anamneza in klinični pregled primarna. Daljši postopki seveda več stanejo. “Najbolj moderen sistem zdravstva imajo na Nizozemskem z manj zdravnikov na prebivalca kot v Sloveniji, kar pomeni, da ne znamo in nočemo reformirati zdravstvenega sistema,” je še dodal Možina.
To je potrdila tudi Fortejeva, ki pravi, da smo neučinkoviti, saj se paciente preveč podaja, ker celoten postopek ni prečiščen. “Ko bo institucija imela interes pacienta kakovostno obdelati, bo veliko bolje,” je dejala Fortejeva. Poudarila je še, da je na zdravstvenem področju premalo konkurence in da so zavodi preveč socialistično naravnani. “Ob reformi zdravja rabimo tudi spremembo načina delovanja in statusnega preoblikovanja javnih zavodov. S tem bi bilo tudi manj napak pri naročanju zdravstvenega materiala,” je zaključila Fortejeva.
Štrukelj deluje izrazito v službi političnih botrov
Debata je nanesla tudi na dogodke v UKC in odgovornost zdravnikov pri korupciji. Po mnenju gostov je farmacevtska industrija najbolj profitna industrija, ki meji na izrazito neprofitni sektor, ki ni dobro organiziran, zato je logično, da prihaja tudi do korupcije.
Ko je sindikalist Branimir Štrukelj podpisal aneks o povečanju plač v šolstvu, se takrat ni oglasila nobena od strank. “Pri tem je uspešen,” je rekel Kuštrin in dodal, da ima očitno politično zaslombo. Tudi Možina spoštuje sindikate, vendar ve, da je javni sektor preveč razbohoten in neučinkovit ter duši gospodarstvo. “Zdravstveni sistem pa je posebna panoga posebnega pomena, ki ne deluje po principih javnega sektorja,” je dejal.
Fortejeva je poudarila, kakšen pogrom se je delal z njihove strani proti zdravstvenim delavcem, delajo pa za isti denar kot v javnem sektorju, in že s tem je porušena konkurenca. Zdravstvo je najpomembnejša državna dobrina, zato morajo državljani verjeti, da lahko samo skozi reformo ustavimo propadanje zdravstva.
M. P.