Evropska centralna banka (ECB) bo danes odločila o usodi bankovca, ki ga slovenski slehernik le redko vidi v blagajni, še redkeje pa v lastni denarnici. Povprečnega Slovenca in Slovenko morebiten umik bankovca ne bo prav nič prizadel, v skrbeh pa naj bi bili predvsem nepridipravi, ki so ga po besedah vodilnih v ECB često zlorabljali v kriminalne namene. Odločitev po vsej verjetnosti ne bo enoglasna.
“500-evrski bankovec je orodje za ilegalne aktivnosti,” je prepričan predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki sicer trdi, da bodo pred dokončno odločitvijo tehtno preučili prednosti in slabosti največjega bankovca v evrskem območju. “Želimo si spremembe, vendar si želimo urejene spremembe,” je pred časom povedal o načrtih ECB. Prepoved poslovanja z omenjenim bankovcem naj bi bila poceni, saj bi morala ECB natisniti le dodatne bankovce po 100 in 200 evrov. Prepoved bankovca naj bi po besedah ECB stala približno 500 milijonov evrov.
Anže Burger: Prepoved bankovca bi bila slaba odločitev
“Pozitivna plat bi bila, da bi se zmanjšale uporaba gotovinskega plačevanja v sivi ekonomiji in transakcije za kriminalne aktivnosti, ki se vršijo z velikimi bankovci. Druga pozitivna plat bi bila, da bi se verjetno zmanjševalo plačevanje gotovine, kar bi povečalo efektivnost denarne politike ECB. Negativna plat prepovedi pa bi bila, da bi se tako povečal nadzor nad tem, kam lahko državljani preusmerjajo svoje premoženje in ga tako zavarujejo pred tveganjem slabih ekonomskih in fiskalnih politik,” je prepričan ekonomist Anže Burger, ki si sicer izida glasovanja o odpravi bankovca za 500 evrov ne upa napovedati.
Burger ukinitve 500-evrskega bankovca ne podpira. “Mislim, da moramo državljani vedno imeti zasilno pot, s katero se izognemo monopolu države nad vrednostjo denarja. Menim, da gre za prevelik poseg v ekonomsko svobodo posameznika.”
Zadnjo besedo imajo guvernerji evropskih centralnih bank
Odločitev bo sprejel svet ECB, ki ga sestavlja predsednik ECB, podpredsednik in guvernerji centralnih bank držav članic evroobmočja. Dokončna sodba po vsej verjetnosti ne bo enoglasna, vsaj tako je soditi po besedah guvernerja nemške centralne banke Jensa Weidmanna, ki meni, da z eliminacijo dotičnega bankovca ne bodo rešil nezakonitih poslov, ki jih le-ta omogoča. “Ali menite, da se bo dalo izogniti kriminalnim aktivnostim, ko ne bo več 500-evrskih bankovcev? Kako bo prepoved transakcij v fizičnem denarju preprečila ilegalne aktivnosti, je odprto vprašanje,” je pred glasovanjem skeptičen Weidmann.
Samo omejitev poslovanja?
Ena izmed možnih opcij je tudi, da bi se svet ECB odločil, da zgolj omeji višino transakcij, ki jih lahko posameznik opravi s fizičnim denarjem, vendar v Nemčiji nasprotujejo tudi temu ukrepu. Proti tozadevni omejitvi se je oglasil tudi predstavnik sestrske stranke krščanskih demokratov (CDU) CSU – Hans Michelbach, član nemškega parlamentarnega odbora za finance. “Gre za neutemeljen poseg v svobodo državljanov. Ljudje bi bilo nepošteno osumljeni kaznivih dejanj samo zaradi tega, ker želijo plačevati z bankovci,” je prepričan Michelbach. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi član uprave nemške centralne banke Carl-Ludwig Thiele, ki meni, da je kakršnokoli omejevanje poslovanja z bankovci hkrati tudi omejevanje osebne svobode državljanov.
Prepoved bankovca kot sredstvo boja proti teroristom
Eden izmed glavnih argumentov uvedbe prepovedi ali omejitve uporabe petstotaka je ta, da bi lahko na tak način lažje sledili aktivnostim teroristov, ki naj bi poslovali predvsem gotovinsko, oblasti pa njihovim finančnim tokovom zaradi tega ne morejo slediti. Thiele je izrazil dvom tudi ob tem argumentu in komentiral, da je potrebno tudi dokazati, da bi s prepovedjo uporabe bankovca resnično dosegli zastavljene cilje. Skupaj s somišljeniki je odvrnil, da če bi omejitev gotovinskega poslovanja imelo kakršenkoli vpliv na delovanje nezakonitih organizacij, bi v Italiji ne bilo več mafije – resnica pa je ravno nasprotna.
Ali se nam v prihodnosti obeta brezgotovinska družba?
Ne glede na to, kako bodo danes odločili bančniki v Frankfurtu, je nekaj povsem jasno – gotovinsko poslovanje je v vseh evropskih državah še vedno izrednega pomena, ni pa nujno, da bo tako tudi v prihodnje. Mnogi so namreč prepričani, da bo gotovinskega plačevanja v prihodnosti vse manj.
Velike zagovornice takšne družbe naj bi bile centralne banke, ki naj bi lahko na takšen način preprečile nenadzorovane dvige gotovine, do katerih prihaja v času velikih ekonomskih kriz. V Evropi se je to nazadnje dogajalo na vrhuncu krize v Grčiji, ko so morale banke, da bi njihovi komitenti ne izčrpali njihovih fizičnih zalog denarja, omejiti gotovinske dvige. Veliki podporniki brezgotovinskega plačevanja so tudi finančni preiskovalni organi, ki bi tako pridobili neomejen vpogled v transakcije državljanov. Kot vedno ima tudi tukaj medalja dve plati – oblasti bi tako res pridobile večji vpogled v dejavnosti kriminalcev, vendar na škodo običajnih državljanov ali državljank. Ekonomske zasebnosti v brezgotovinski družbi tako skorajda ne bi bilo več.
Žiga Korsika