Duševni bolniki na slovenski medijski sceni

Datum:

Kako patološka in nora je slovenska medijska realnost se je pokazalo tudi te dni, ko je SDS vložila tožbo zoper državo zaradi nastale materialne škode, ki jo je pravosodje povzročilo stranki SDS, ko je v času volilne kampanje zaprlo predsednika stranke Janeza Janšo. Toliko že imam izkušenj, da me ta reakcija ne preseneča, bolj me seveda žalosti, da v tej državi (p)ostajamo neobčutljivi za krivice, ki se dogajajo v našem okolju.

Ne sicer za vse, levičarska manira, ki jo je privzgojil komunizem, sicer narekuje globoke salonske razprave o krivicah, ki se dogajajo onkraj bližnjega, od lakote v svetu do vojnih in begunskih kriz, hkrati pa imamo opravka z izrazito ravnodušnostjo do krivic, ki se dogajajo tukaj in zdaj. Seveda ne do vseh in do vsakogar. Slovenski levičarski diskurz političnega nasprotnika ne pozna, pozna le sovražnika.

SDS je sovražnik in sovraštvo do SDS ali cerkve je v tem levičarskem medijskem in političnem prostoru že tako patološko, da bi bila potrebna resna terapija. Boštjan M. Zupančič ima še kako prav, ko je v uvodu v svojo knjigo Prva od suhih krav zapisal: “V žepnih družbah, kakršna je slovenska, je zato na medijski sceni cela kopica očitno duševno bolnih ljudi.” Po drugi strani pa je treba s temi ljudmi sočustvovati, kajti življenje v takem sovraštvu ne more biti prijazno.

Slovenska država preganja žrtve namesto zločincev
Tožba SDS je medijsko-politično stvarnost hitro spravila na okope in skupni imenovalec je bilo zgražanje, kako si nekdo, ki mu je bil zaradi zapora predsednika stranke onemogočen normalen politični boj, usodi tožiti državo. No, res se je izkazalo, da je bil Janez Janša po krivici zaprt. Pa kaj! Saj so ga kasneje izpustili iz zapora. Tudi poslanski mandat, ki so mu ga odvzeli, so ga kasneje na zahtevo ustavnega sodišča vrnili. Zakaj torej v SDS tak cirkus?

Medijska obravnava SDS in predsednika Janeza Janše v dominantnih medijih Slovence dan za dnem spretno in med vrsticami ali celo povsem odkrito prepričuje, da so proti JJ in SDS dovoljena vsa sredstva, kar se nato kaže tudi na raznih forumih. Tudi fojbe in hude jame. Tisti, ki javno sočustvujejo z izbrisanimi, ki jim mora država plačati odškodnino, in kričijo “welcome refugees”, na drugi strani ploskajo temu, da so po krivici zaprli Janšo in se zgražajo, da bi stranka, ki je zaradi tega bila v neenakopravnem položaju, dobila odškodnino.

Ta mentalna pohabljenost in pritlikavost ljudi, ki preko medijev ustvarjajo javno mnenje, je grozljiva. Grozljivo je, da v vrhovih pravosodja za tožbo proti državi prav zaradi njihovega krivičnega in nepoštenega dela javno izjavijo, da gre v tej tožbi za pritisk na sodstvo. Ko nekdo terja zadoščenje za evidentne krivice, vrh pravosodja, ki se ne more otresti svoje totalitarne miselne navlake, govori o pritiskih na sodstvo. Namesto, da bi povedali, kako bodo v duhu zakona, kakršen koli je že, odločali tudi o tej tožbi. Ali je komu všeč ali ne, Janša in SDS sta v tem primeru žrtev in ne storilec zločina. Pravna država mora braniti žrtve. Le v Sloveniji žrtve preganja, tiste, ki so krivice povzročili, pa nagrajuje. To so značilnosti diktatur in totalitarizmov in zaradi teh ljudi, ki danes v Sloveniji formalno in neformalno odločajo, ne moremo napredovati.

Medijski rasizem zoper SDS
Blond novinarski raporti izpred sedeža SDS seveda ne premorejo resnega razmisleka, kaj pomeni za demokracijo in pravno državo, če država, ki ima v rokah vsa orodja prisile, zapira ljudi, kadar se jim zljubi. Kaj pomeni, ko država zlorablja svojo moč, da zadovoljuje določene politične in kapitalske cilje: ohranjanje oblasti in z njo moči, nadaljevanje nepregledne privatizacije, ohranjanje privilegijev. Za ohranjanje obstoječega stanja pa je najprej potrebno preprečiti pošten politični boj, ki je osnova vsake demokracije.

In dokler v Sloveniji ne bomo imeli resnične demokracije, bo ta država nazadovala, drsela proti Jajcu in Kumrovcu. Ko gledamo fotografije Zemljariča, Isajlovića in Kocijančiča, pa k temu dodamo še Kučana in še koga, torej odločevalce iz zakulisja in polnih denarnic, se ne smemo čuditi, da mladi bežijo iz države, ki se ne more razviti v napredno in moderno družbo. Samo barva na fotografiji spominja na to, da nismo več v času Avnoja ali celo v srednjem veku.

V normalnih državah bi ob dejstvu, da so vodjo opozicije ob volitvah zaprli, govorili o volilni drami, o škandalu. Drži, v mnogih državah, tudi najbolj demokratičnih, se dogaja, da tako ali drugače na robu zakonitosti poskušajo vplivati na volitve. V Avstriji so nepravilnosti odkrili in bodo ponovili drugi krog predsedniških volitev. Imajo torej mehanizme, kako, prvič, odkrivati nepravilnosti, in drugič, kako ob odkritju tudi reagirati, da ne bi bila ogrožena demokracija. Veliko kje ima na volilni izid odločilno vlogo denar, ki se po raznih kanalih nezakonito plasira v kampanjo. Le v Sloveniji je dovoljen tako grob in nizkoten poseg v volitve, kot si ga nekaznovano privošči vladajoča politika s svojimi hlapci v sodstvu in tožilstvu.

In novica, da je SDS vložila tožbo proti državi, je v tem bolnem medijskem okolju naletela na večje zgražanje kot pa zapor prvaka opozicije na predvečer volilnega boja.

Zoper SDS v Sloveniji vlada medijski rasizem.

Miro Petek

Sorodno

Zadnji prispevki

Bo socialist Pedro Sanchez odstopil?

Španski premier Pedro Sánchez je v sredo oznanil, da...

Krka praznuje 70-letnico obstoja podjetja

Mineva sedem desetletij, odkar so drzna vizija, ustvarjalnost in...

Ste kje videli Mojco?

Tržiški policisti so bili danes okoli 19.30 obveščeni o...

Pirnat je imel odprt davčno ugodnejši s.p.

Pravnik Rajko Pirnat se je nedavno obregnil ob ustavnega...