Videoposnetki Islamske države, v katerih se je že dvakrat pojavila tudi slovenska zastava, niso ostali neopaženi. Opazili so jih tudi na notranjem in zunanjem ministrstvu. “Vsako dejanje, kot je tudi zadnji videoposnetek, ki ga je objavil Da’esh (Islamska država), pristojne službe jemljejo z vso resnostjo in ga ustrezno obravnavajo,” so sporočili z MNZ. A kaj to konkretno pomeni?
Spomnimo. Naprej se je pojavil video, v katerem je bilo predstavljeno, kako Islamska država novači borce za džihad tudi po Balkanu. V videu za trenutek zaplapola slovenska zastava. Nato drugi šok. Slovenska zastava se pojavi v okviru globalne koalicije, kateri IS grozi, da bo zgorela v plamenih vojne.
Preberite:
Grozljiv video IS: Kako novačijo borce za džihad po Balkanu, plapola tudi slovenska zastava
Glede na to, da je propagandni aparat IS zelo dejaven, številni videoposnetki pa so s spleta tudi izbrisani, se lahko samo sprašujemo, v kolikih videoposnetkih se je Slovenija še pojavila. Obstaja namreč možnost, da ta dva posnetka nista edina. Vse to pa je jasno povsem upravičen razlog, da se vprašamo – ali to naša vlada vidi in kako namerava glede tega ukrepati?
Z Ministrstva za zunanje zadeve RS so nam tako sporočili, da MZZ in pristojna ministrstva ter organi budno spremljajo dogajanja, ki bi lahko vplivala na ogroženost slovenske države in njenih državljanov tako v Sloveniji kot v tujini. “Slovenija bo še naprej, tudi upoštevajoč nedavne teroristične napade, vključena v napore in pobude mednarodne skupnosti v boju proti terorizmu in terorističnim skupinam,” so navedli, a konkretnih ukrepov niso predstavili.
Po napadih v Franciji dodatni varnostni ukrepi
Da so videoposnetke videli, so potrdili tudi na notranjem ministrstvu. “Pristojne službe vseskozi pozorno spremljajo varnostne razmere, jih ustrezno analizirajo in pripravljajo morebitne potrebne ukrepe,” so zagotovili.
Po terorističnem napadu v Franciji so tako sprejeli dodatne varnostne ukrepe:
– policija je okrepila mejno kontrolo,
– delovanje kriminalistične policije in
– nadzor nad kritično državno infrastrukturo.
Dodali so tudi, da vsako dejanje, tudi zadnji videoposnetek, pristojne službe jemljejo z vso resnostjo in ga ustrezno obravnavajo. Stopnja ogroženosti Slovenije sicer še vedno ostaja nizka.
Kaj je kritična državna infrastruktura?
Definicija na spletni strani Ministrstva za obrambo RS, ki je pristojno za njeno zaščito, je naslednja: “Kritična infrastruktura državnega pomena v Sloveniji obsega tiste zmogljivosti in storitve, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posledice na nacionalno varnost, gospodarstvo, ključne družbene funkcije, zdravje, varnost in zaščito ter družbeno blaginjo.”
O kritični infrastrukturi se je začelo govoriti predvsem v luči terorističnega ogrožanja. Večji teroristični napadi, npr. v New Yorku, Madridu, Londonu in tudi Parizu so vključevali objekte kritične infrastrukture.
Strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj v enem izmed svojih člankov v reviji Teorija in praksa navaja splošen pregled kritičnih objektov v Sloveniji po sektorjih:
PROMET: avtoceste, hitre ceste, glavne ceste, nekatera križišča (še posebej krožišče okrog Ljubljane), predori, ki so daljši od 500 metrov, predor Ljubelj, določeni mostovi in viadukti, mednarodna letališča (Ljubljana, Maribor in Portorož – v njihovem okviru so najbolj kritične steze, pristajalna steza še posebej), Luka Koper in plovne poti, enotirne proge, mostovi, predori, elektroenergetske naprave in telekomunikacijske naprave
IKT: komunikacijski centri, nadzorni centri, mednarodni centrali v Ljubljani in Mariboru, strežniki, bazne postaje, radijske povezave
FINANCE: Banka Slovenije, objekti večjih poslovnih bank, še posebej NLB
ZDRAVJE: reševalne postaje, vsi zdravstveni domovi, telekomunikacijski, dispečerski in informacijski sistemi, splošne bolnišnice, ki imajo kirurške in rentgenske oddelke, UKC Ljubljana, UKC Maribor, laboratoriji, lekarne itd.
KEMIČNA INDUSTRIJA: skladišča, v katerih se shranjujejo večje količine kemičnih snovi; cevovodi, po katerih se znotraj objektov pretakajo kemične snovi itd.
JEDRSKI SEKTOR: NEK Krško, IJS-reaktor TRIGA Brinje
ENERGETIKA: elektrarne, elektroenergetsko omrežje, razdelilne transformatorske postaje (RTP), skladišča nafte in plinovodi
HRANA: pomembnejši živilskopredelovalni objekti (npr. večje mlekarne, večji mesnopredelovalni objekti, večje pekarne), večja trgovska distribucijska središča, večje prašičje in perutninske farme
VODA: objekti v vodovodnih sistemih, prek katerih se zagotavlja pitna voda največjemu številu prebivalcev.
Barbara Oprčkal