“Predlog nacionalne garde je zelo podoben manevrski strukturi narodne zaščite, ki smo jo že imeli,” je jasen Tone Krkovič, ki meni, da je predlog nacionalne garde najboljši sistem dopolnitve slovenske vojske. Ministrica za obrambo pravi, da predlog ni finančno vzdržen, Cerar pa je Natu obljubil, da bo povečal sredstva za vojsko. Kot opozarja Hojs, bi bilo povečanje sredstev za 60 milijonov evrov na leto dovolj za vse.
Tako poslanci, ministrica in strokovnjaki s področja varnosti se strinjajo, da je reorganizacija slovenske vojske nujna, saj je le-ta neustrezna. Neustrezna pa je predvsem zaradi migrantske krize, pri kateri so ogroženi državljani in državljanke RS. Ogroženost po mnenju poslanca Žana Mahniča ni posledica slabe izurjenosti pripadnikov vojske, temveč finančne podhranjenosti, s čimer se je strinjala tudi ministrica Katičeva.
Da bo razprava burna, je bilo pričakovano, še bolj pa je zgovorna izjava poslanke Anje Bah Žibert, ki je v uvodni predstavitvi predloga kolege poprosila, naj se držijo bontona na tej seji. ”Prosim brez komentarjev, preden nekdo govori, in brez zavijanja z očmi, saj je naš edini namen zagovotoviti varnost državljanov in državljank,” je kolega poprosila Bahova.
Cerar obljubil več sredstev za vojsko, ministrica to pozabila
Ministrica za obrambo Andreja Katič je sicer pozdravila vsakršen predlog za modernizacijo vojske, a meni, da je predlog SDS kadrovsko, predvsem pa finančno neizvedljiv. Dejala je: ‘”Kar bi opravljala garda, pri nas že opravljajo gasilci in civilna zaščita.” Bah Žibertova ji je pojasnila, da predlog finančno ni neizvedljiv, saj je predsednik vlade generalnemu sekretarju Nata obljubil, da bo povečal sredstva za vojsko. Da je proračun za obrambo nujno treba povečati, meni tudi predstavnica katedre za obrambo ljubljanske fakultete za družbene vede Maja Garb.
Kot je ministrici odgovoril Hojs, obstajata vsaj dva primera naravnih nesreč, kjer bi lahko na kraj poslali še vsaj 1.000 ali 2.000 vojakov, pa jih nismo imeli – to je bilo v Železnikih in pa med poplavami na Štajerskem.
1,7 odstotka BDP sredstev bi bilo dovolj za vse
Kot opozarja predsednik strokovnega sveta SDS, ki je predlog pripravila, Aleš Hojs, bi s povečanjem sredstev le za 60 milijonov letno v enem mandatu lahko zagotovili sredstva tako za strateško rezervo kot za zagotovitev vsega, česar nimajo vojaki. ”S tem bi prišli na okoli 1,7 odstotka BDP sredstev, ki bi jih namenili obrambi. Tem številkam smo že bili blizu,” je pojasnil Hojs.
Na očitke, da v državnem proračunu ni denarja za nacionalno gardo, je poslanki koalicije Bah Žibertova odgovorila: ”Seveda je denar, ministre vaše vlade prosite, da si nehajo izplačevati dodatke, pa bo denar.”
Gardisti bi prejemali denarno nadomestilo
Zaradi varnostnih razmer v svetu in na slovenski južni meji v SDS vztrajajo, da se sredstva, namenjena vojski in policiji, povečajo in da se v varnostne sile začne vključevati državljane. To bi storili z ustanovitvijo nacionalne garde, ki bi bila sestavljena iz domoljubnih prostovoljcev in prostovoljk v starosti med 18 in 35 let. Garda bi imela 25.000 pripadnikov, ki bi prejemali nadomestilo, v primeru vpoklica pa bi bili plačani enako kot redni pripadniki SV.
Kot je poudarila Bah Žibertova, bi nacionalna garda nadomestila vse tri dele slovenske vojske – pogodbeno rezervo, strateško rezervo in prostovoljno služenje vojaškega roka. Delovala bi izključno na ozemlju RS in bi bila del slovenske vojske.
Ž. K., M. G.