Publicist Roman Leljak je objavil drugi del knjige “Špiclji Udbe 2 od A do L”, z imeni sodelavcev nekdanje Službe državne varnosti (SDV), v kateri je večinoma objavil prvi del imen sodelavcev s t. i. seznama Udba.net. Po besedah Leljaka je novost knjige ta, da je v njej objavljen tudi natančen šifrant, iz katerega je mogoče razbrati, kakšno vlogo je nekdo opravljal za SDV.
Več kot polovica Slovencev na Lajovčevem seznamu
Leta 2003 je namreč slovenski podjetnik v Avstraliji Dušan Lajovic na spletnem naslovu udba.net objavil Centralno aktivno evidenco, ki jo je v prejšnjem sistemu vodila uprava za informatiko pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve in je vsebovala seznam sodelavcev SDV. Na seznamu je bilo kar 1.300.000 imen. Težava omenjene objave je po besedah Leljaka bila, da zraven ni bilo natančne razlage, kaj pomeni šifra pred posameznim imenom, zaradi česar si je javnost vlogo posameznikov razlagala napačno. Prizadeti pa so celo vlagali zasebne tožbe.
Mikrofilmi vrnjeni v Arhiv RS
Zdaj Leljak v knjigi “Špiclji Udbe2 – od A do L”, objavlja, po njegovih besedah, natančen in pravilen šifrant. Objavlja tudi seznam imen (od črke A do L) iz Centralne aktivne evidence. Slednjo je, kot je povedal, lani na originalnih mikrofilmih pridobil od Lajovica in tudi že predal Arhivu RS.
Najmlajši sodelavec UDBE je rojen l.1974
V knjigi so po besedah Leljaka tisti, ki so bili rojeni od okoli leta 1940 do okoli leta 1970 in so s SDV sodelovali med leti 1960 in 1990. Pri tem je imena razvrstil na štiri kategorije: zaposleni v SDV in ostali viri, rezervni in opuščeni sodelavci SDV, registrirani sodelavci SDV in sodelavci organov varnosti JLA. Med njimi so tudi tujci in veliko jugoslovanskih državljanov, ki so delali v tujini.
Kdo vse je dobil stanovanja SDV?
Na koncu knjige je objavljen tudi seznam pripadnikov Službe državne varnosti, ki so leta 1990 pridobili posebne kredite iz specialnega fonda SDV in seznam pridobitve stanovanjske pravice za “posebna stanovanja iz posebnega fonda stanovanj”, ki jih je imela SDV. Kasneje so jih “priviligiranci Udbe” poceni odkupili po Jazbinškovem zakonu.
Na seznamu tudi imena vidnejših politikov in dva škofa
Pridobljeni mikrofilmi po besedah Leljaka vsebujejo zgolj seznam sodelavcev SDV, ne pa tudi dosjejev o tem, kaj so počeli, saj naj bi bili ti večinoma uničeni. “Seznam pa jasno pove, da je bil nekdo uslužbenec SDV”, pravi Leljak in dodaja, da ni srečal še nikogar, ki bi bil v knjigi evidentiran kot sodelavec, pa dejansko to ni bil. O znanih imenih, ki jih najdemo na seznamu, pa Leljak zaradi slabih izkušenj iz preteklosti ne želi govoriti.
Špiclji UDBE se ne pritožujejo
Pred danes predstavljeno knjigo z naslovom Špiclji Udbe 2 (A-L) je sicer Leljak objavil že dve knjigi z imeni sodelavcev SDV – Speča Udba in Špiclji Udbe. Kot je dejal, se mu do danes še nihče ni pritožil zaradi netočnih podatkov.
V Nemčiji nova preiskava Udbaških likvidacij – osumljen Silvo Gorenc
Leljak je tudi povedal, da je nemška policija, na zahtevo nemškega tožilstva, začela preiskavo umora treh hrvaških novinarjev v Münchnu leta 1968, pri čemer je po njegovih besedah med osumljenimi tudi Silvo Gorenc, ki je bil v tistem času načelnik slovenske SDV.
V Nemčiji Udbašema dosmrtni zapor za umor
Sodišče v Münchnu je izreklo kazen dosmrtne ječe udbašema Josipu Perkoviću in Zdravku Mustaću zaradi pomoči pri uboju hrvaškega emigranta Stjepana Djurekovića leta 1983. Nemci obljubljajo nadaljnje preiskave umorov, za katere je odgovorna nekdanja služba državne varnosti.
Navkljub grožnjam Leljak nadaljuje z zbiranjem dokazov
Leljaka so nemški organi pregona že zaslišali, predal pa jim je tudi že nekatere dokumente. V Arhivu RS je, kot je povedal, namreč našel dokument s podpisom Gorenca, iz katerih je po njegovih besedah razvidno, da je umor načrtovala slovenska SDV.
Avstrija zahteva izročitev udbaša Silva Gorenca zaradi umora Stjepana Crnogorca
Tudi Silvo Gorenc in Boris Mužić sta osumljena naročnika ugrabitve in likvidacije Stjepana Crnogorca v Salzburgu, kjer je državno tožilstvo tudi izdalo nalog za aretacijo nekdanjega šefa jugoslovanske in slovenske Udbe Silva Gorenca, nekdanjega namestnika šefa Udbe Borisa Mužiča in nekdanjega agenta Mladena Desnico ter ostalih, ki jih sumijo umora Hrvata Stjepana Crnogorca. Vendar so avstrijci naleteli na težave, saj jim slovenski pravosodni organi postopek namenoma zavlačujejo tako, da jim odgovarjajo šele na zadnji dan. Roman Leljak, ki je na avstrijskem tožilstvu vložil kazensko ovadbo proti Gorencu in Mužiću je v slovenskem arhivu našel originalne dokumente s podpisom Gorenca. Roman Leljak je ovadil tudi Janeza Zemljariča zaradi načrtovanja in izvedbe umora Nikice Martinoviča l.1975 v Celovcu
Tudi v Italiji preiskava o uboju družine Ševo – osumljeni Gorenc
Po zgledu Nemčije bo morda tudi Italija kmalu zahtevala krivce za likvidacije, ki jih je zagrešila Udba, posebno za krut umor družine Ševo. Plačani morilec Udbe je 24. avgusta 1972 v italijanskem mestecu San Dona di Piave umoril 35-letnega Stjepana, 24-letno Tatjano in devetletno pastorko Rosemarie. Umor hrvaške družine je pretresel Italijo, kjer je bila družina na dopustu, in Nemčijo, ker so živeli v Stuttgartu in imeli tudi nemško državljanstvo.
Vpleten tudi oče Iva Josipoviča
Hrvati s prstom kažejo na Anteja Josipovića, očeta predsednika Iva Josipovića, ki je bil v času umora šef komisije CK SKH za ideološka vprašanja. Torej je bil eden tistih, ki so Udbi dajali politično soglasje za likvidacije. Nad Josipovićem pa visi tudi sodelovanje pri pokolu Hrvatov v Kočevskem rogu, saj je bil med 2. svetovno vojno član partizanskega odreda v Biokovu, ki je kasneje prerasel v 11. dalmatinsko brigado. Prav ta brigada, v kateri je bila politična komisarka kasnejša predsednica jugoslovanske vlade Milka Planinc, je v gozdovih nad Kočevjem izvršila enega najbolj gnusnih zločinov v tem delu Evrope.
Kdaj se bomo zbudili iz udbaške nočne more
Najbolj boleč problem slovenskega naroda je problem Udbe in odkrivanje njenega zločinskega delovanja. Vsemu temu se ne bomo mogli več izogniti, prav tako ne dejstvom in zamolčani resnici polpretekle zgodovine. Očitno nam bodo morali tuji pravosodni organi, s pomočjo Leljaka, odpirati arhive, zbirati dokaze o odgovornosti in obsoditi odgovorne udbaše zaradi njihove zločinske preteklosti.
Dokler ne bo, tako kot na Hrvaškem, začela Evropska komisija vršiti pritiske na izročanje obdolženih udbašev, se pri nas ne bo nič spremenilo. Še vedno obstaja interes, da se jih na vse pretege ščiti. Do kdaj še?
Sofija Pika Simič