Kmalu bodo minila štiri leta, odkar Mitja Bervar zaseda eno izmed najpomembnejših političnih funkcij v državi, položaj predsednika Državnega sveta, čeprav se mu še iz časov vodenja ustanove SNG Opera in balet Ljubljana očitajo številne nepravilnosti, ki pa jih, za čuda, policija očitno nikoli ni preiskovala, niti se s tem ni ukvarjalo Ministrstvo za kulturo. Ob tem še vedno ni razčiščeno, kako je bil Bervar sploh lahko izbran na razpisu za ravnatelja, če za to funkcijo ni bil ustrezno izobražen, oz. zakaj so priredili razpis tako, da je bil lahko na koncu primeren kandidat.
Bervar je položaj ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana ob koncu leta 2009 zasedel v sila nenavadnih okoliščinah. Ob njegovi kandidaturi so spremenili razpisne pogoje, da ga je lahko poslanka Zaresa, takratna ministrica za kulturo Majda Širca, sploh imenovala. Zanimivo je, da je bila njegova partnerka Sonja Kralj Bervar takat na visokem uradnem položaju na omenjenem ministrstvu, hkrati pa je bila nekaj časa tudi podpredsednica propadle stranke LDS, kar razjasni naše vprašanje, zakaj na ministrstvu niso imeli nobenih dvomov o njegovi sposobnosti.
Le nekaj mesecev pred imenovanjem na mesto ravnatelja je namreč na koprski fakulteti za menedžment Bervar opravil zagovor diplomske naloge z naslovom Model kriznega menedžmenta v društvih, kar so na ministrstvu smatrali kot zadostne izkušnje v kriznem menedžmentu. Njegove prejšnje funkcije so bile povsem neprimerljive z mestom ravnatelja SNG; Bervar je bil nekaj let generalni sekretar Društva slovenskih skladateljev in Slovenskega glasbeno-informacijskega centra, pred tem pa je bil tudi predsednik Mešanega pevskega zbora Ljubljanski madrigalisti.
Svet zavoda predlagal razrešitev, začasni minister je ni sprejel
“Javni zavod je trenutno v zelo nezavidljivem položaju in potrebuje vodstvo, ki bo kos turbulentnim razmeram ob zaključku naložbe, selitvi v nove prostore ter sanaciji vodenja in poslovanja javnega zavoda,” so svojo izbiro tedaj opravičevali na kulturnem ministrstvu, a izkazalo se je ravno nasprotno; SNG je pod Bervarjem pridelal okrog 700 tisoč evrov izgube, sam pa prikazal minimalen zaslužek v višini slabih dveh tisočih evrov. Oktobra leta 2011 je zunanja revizija pokazala serijo računovodskih nedoslednosti, svet zavoda je predlagal Bervarjevo razrešitev, a je takratni začasni kulturni minister Boštjan Žekš začuda ni sprejel.
Ob vsej zmedi, ki jo je pred svojim razpadom povzročila vlada Boruta Pahorja leta 2011, niti ne čudi, da je Žekš zatajil, saj je še vedno edini minister v zgodovini samostojne Slovenije, ki je bil primoran sočasno voditi kar tri vladne resorje. Vsekakor pa se lahko odkrito vprašamo, kaj je Bervar sploh počel na čelu tako ugledne kulturne ustanove, da se je v javnosti o njem začelo govoriti kot o najslabšem direktorju, ki je kadarkoli vodil katero izmed kulturnih ustanov nacionalnega pomena.
Ustavno sodišče mu je prisolilo zaušnico v aferi mandata Franca Kanglerja
Bervar pa se je moral braniti tudi očitkov, da je na novoustanovljeni položaj zunanjega svetovalca za storitve komuniciranja z javnostmi postavil svojega prijatelja Roberta Celestino, saj je bil razpis za službo pripravljen izrecno zanj, potem ko se mu je iztekla pogodba o sodelovanju z ustanovo SNG-ja. Pravi škandal pa je Bervar ob nastopu mandata povzročil na ustanovni seji, ko je podprl odločitev sveta, da ne potrdi mandata demokratično izvoljenemu Francu Kanglerju. K sreči je v tem primeru pravna država sicer delovala, saj je ustavno sodišče sklep razveljavilo in samo Kanglerja potrdilo za svetnika.
L.S.