Nezaslišano: Migrantske tolpe si popolnoma podrejajo dele Švedske in ustrahujejo trgovce, policiste in ostalo prebivalstvo

V švedskem predmestju Stockholma je v roku nekaj ur prišlo do težav, po tem, ko je policija poskušala aretirati najstniškega člana razvpite tolpe, ki prekupčuje z drogami. Člani tolpe so v obrambo najstnika začeli metati motolovke na bližnja vozeča vozila, zažigati parkirana vozila, metati kamenje in ropati trgovine.  

Člani tolpe so se bojevali s policijo z namenom, da bi osvobodili 17-letnega Maikala Hassana, sina etiopskega migranta. Ko pa so v boju napredovali, je eden izmed policistov nameril pištolo v tolpo in zgrešil, medtem ko so drugi v znak opozorila ustrelili v zrak, z namenom, da bi prestrašili zamaskirane nasilneže.

Ponedeljkovi izgredi kot črna pika za migrantsko politiko odprtih vrat
Policija se je zaradi lastne varnosti postopoma umaknila in na pomoč poklicala muslimanskega verskega voditelja iz območne mošeje, naj protestnike pozove k umiku. Kljub njegovemu pozivu so se izgredi nadaljevali vse do jutranjih ur.

Ponedeljkovi nemiri v migrantskem getu Rinkeby predstavljajo veliko sramoto za švedsko vlado. Do njih je prišlo le dva dni po tem, ko je bil ameriški predsednik Donald Trump na Švedskem tarča posmeha, ker je na zborovanju na Floridi dejal: “Ste videli, kaj se je sinoči zgodilo na Švedskem? Kdo bi si mislil? Na Švedskem? Sprejeli so večje število prosilcev za azil in zdaj imajo težave, za katere niso vedeli, da so sploh mogoče.” 

Mediji, švedska vlada in promigrantske organizacije so se posmehovale
Mediji so lažno poročali, da je Trump izjavil, da se je na Švedskem zgodil teroristični incident. V resnici pa se je v izjavi navezoval na poročilo, ki je bilo predvajano na Fox Newsu in je nakazovalo, kako je pritok priseljencev v zadnjih 20 letih negativno vplival na ohranjanje javnega reda in miru. Trumpovi komentarji so pri švedski vladi in promigrantskih skupinah spodbudili posmehovanje, kateremu se je pridružila tudi švedska kraljeva družina. Kralj Carl Gustaf je izpostavil, da je Trump s svojimi komentarji umazal ugled Švedske.

V zadnjih dveh letih prispelo kar 275 tisoč migrantov
Dejstvo je, da se Švedska nahaja med državami, ki so med najbolj liberalnimi v Evropi in je v zadnjih dvajsetih letih na široko odprla vrata za prosilce za azil ter ekonomske migrante. Od devetdesetih let jih je na Švedsko tako prispelo okrog 1,7 milijona, kar je posledično vplivalo na demografsko preoblikovanje države, ki je imela 10 milijonov prebivalcev. V zadnjih dveh letih se je država soočila z množičnimi migracijami in v državo sprejela kar 275 tisoč migrantov.

Nedavni nemiri v Rinkebyju in poročila o tem, da se je okrog 300 v tujini rojenih Švedov pridružilo teroristični organizaciji Islamska država, zagotovo ne predstavlja nič pozitivnega za politiko odprtih vrat, ki je pod vedno večjim drobnogledom. Zaradi tovrstne politike ni čudno, da je nekoč delavska soseska Rinkeby zdaj v 90 odstotkih poseljena s tujimi prišleki. V soseski so ostali le redki Švedi, saj večinska populacija somalijskega porekla, podobno kot v somalijskem glavnem mestu, povzroča vale nasilja in strahu. Najstnik Maikal Hassan, čigar aretacija je bila povod za izgrede, je bil član tolpe v Rinkebyju, ki ima pod nadzorom največji del območnega prekupčevanja z drogami.

Prebivalci soseske živijo v nenehnem strahu
Hassana so prvič navedli v policijskem poročilu, ko je bil star le 10 let. Ko je dopolnil 15 let, pa se je znašel v mladinskem priporu zaradi osmih napadov, ropa in vloma. Njegovega brata so lani ustrelili zaradi spora med tolpama. Eden izmed prebivalcev Anton je povedal, da ti ljudje več kot očitno ne želijo živeti normalnega evropskega življenja. “To je džungla. Nikoli ne grem zvečer ven in nikoli nimam pri sebi večje količine denarja, ker je to preveč nevarno.”

Eden izmed novinarjev Daily Maila, ki je ta teden obiskal Rinkeby, pa je povedal, da se mu je na podzemni železniški postaji približalo ducat mladih tujih moških, ki so mu poskušali prodati trde droge, čeprav so bile policijske patrulje le 90 metrov stran. “Ko sem jih ignoriral, so se obrnili. Ko sem se napotil proti trgovinam, pa sem opazil, da so številne opremljene z arabsko pisavo, restavracije pa ponujajo specialitete iz Afrike in Bližnjega vzhoda.”

V trgovinah jemljejo stvari brez plačila
Tukajšnje tolpe vladajo na podlagi strahu, trgovce pa celo opozarjajo, da jih bodo oropali, če jim ne bodo izročili del dobička. Številni trgovci menijo, da nimajo nobene izbire, kot da ubogajo. “Mladi vsak dan vstopijo v mojo trgovino in grozijo meni in mojem osebju,” je povedal 44-letni Afganistanec Nouri, ki so mu leta 1998 odobrili azil in vodi trgovino s čevlji. “Oni samo vstopijo v trgovino, v roke vzamejo par dragih čevljev in preprosto izginejo iz trgovine. Tukaj ne obstaja nič, kar bi lahko naredil glede tega. Če jih bom prijavil policiji, bodo zažgali trgovino.” Dodal je, da se na vogalu trgovine vsak večer nahaja od 40 do 50 huliganov.

Eden izmed policistov, ki je pristojen za to območje, Hanif Azizi, in je bil navzoč v ponedeljkovih nemirih, je svojim sodelavcem dejal: “Mogoče je imel Trump vendarle prav.” Azizi je priznal, da je – ne glede na trditve švedske vlade – dejstvo, da so številna območja pod velikim nadzorom tujih kriminalnih tolp. “Oni se posmehujejo naši družbi, ker lahko delajo vse, kar jim srce poželi. Ti ljudje ne mislijo, da so del švedske družbe, saj bolj poslušajo imame v mošejah kot pa nas. Ti kriminalci imajo vse pod nadzorom.”

Po prepričanju Azizija so švedska sodišča preveč popustljiva do zločincev. Dodal je, da je verjetnejše, da bodo tisti, ki pomagajo policiji, kaznovani, kot pa, da bi bili pohvaljeni zaradi svojega prispevka. “Dobri ljudje odhajajo iz problematičnih območij,” pri čemer je poudaril, da migrantske tolpe nadzirajo številne predele Stockholma. V nedavnem poročilu je policija priznala, da obstaja kar 53 predelov, v katerih ni priporočeno zadrževanje, kar velja tudi za policijske patrulje. Podobne demografske spremembe so se zaradi migracij zgodile tudi v predmestjih ostalih švedskih mest, kjer napetost nenehno narašča.

N. Ž.