Ameriški marinci bi tokrat radi sodelovali z Norveško, kjer si želijo okrepiti svojo prisotnost in tako povečati vojaške možnosti zveze Nato v severni Evropi. Pobuda mora še počakati na zeleno luč norveškega političnega vrha. Ta se sicer pojavlja prav v času napetih odnosov med Rusijo in ZDA.
Prav mogoče je, da bodo na Norveškem kmalu nastanjene rotacijske enote ameriških marincev, kar bi lahko predstavljalo nov udarec za ruskega predsednika Vladimirja Putina. Pobuda prihaja ravno v času zaostrovanja odnosov med ZDA in Rusijo, v času humanitarne katastrofe v Siriji, pa tudi ruskih kibernetskih napadov na ameriške politične organizacije in še zlasti posameznike, piše CNN. V severni Evropi pa tudi Rusija krepi svojo vojaško prisotnost. V zadnjem času je znana njena namestitev raketnega sistema na območju mesta Kaliningrad. Poljska in baltske države ob teh potezah izražajo svoje bojazni.
ZDA in Norveška sta pomembni zaveznici
Ameriška stran zagotavlja, da imajo z norveškimi oboroženimi silami zelo dobre vezi, določena ameriška vojaška prisotnost na Norveškem pa bi te vezi še okrepila, obenem pa tudi zmožnosti za večje medsebojno sodelovanje na vojaškem področju. Pobudo mora sedaj odobriti še norveška vlada, to pa bi prav tako izboljšalo vojaške zmožnosti celotnega Nata v severni Evropi.
Vzroki za ameriško-ruske napetosti
Odnosi med ZDA in največjo državo sveta so se zaostrili po ruski priključitvi Krima in vmešavanju v oborožene spopade na vzhodu Ukrajine s strani slednje. Od takrat naprej so tako ZDA kot tudi zveza Nato okrepili svojo vojaško prisotnost v vzhodni Evropi, še zlasti na Poljskem in v baltskih državah. V tem letu so ameriški marinci sicer že imeli vojaške vaje na Norveškem, pri tem pa so se jim pridružile še druge članice Nata.
Norveška potrjuje dobre odnose med državama
Na norveškem ministrstvu za obrambo sicer potrjujejo dolgoletno in tesno zavezništvo z ZDA, to pa je po njihovem pomembno za njuno partnerstvo na področju zagotavljanja varnosti, vendar pa se ameriške vojaške vaje na Norveškem ne zdijo ravno preprosta stvar, zato pogovori o tem področju na politični ravni še niso končani.
Napetosti v vzhodni Evropi so stalnica
Znano je, da je Nato v zadnjem času povečal svojo vojaško prisotnost na poljskih tleh, kar je sorazmerno z rastočo poljsko bojaznijo, da bi v prihodnosti Rusija lahko ogrožala Poljsko. Strahovi so utemeljeni tako z ukrajinsko krizo kot tudi obsežnimi ruskimi vojaškimi vajami na območju mesta Kaliningrad, pa tudi na polotoku Krim. Obenem rusko-poljske odnose močno zaznamuje njuna krvava medsebojna zgodovina, ki je prinesla kar 18 oboroženih konfliktov.
Tudi Rusija krepi vojaško prisotnost na evropskem severu
V zadnjem času je tudi Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost na severu Evrope, in sicer na območju ruske eksklave Kaliningrad, kjer je namestila raketni sistem Iskander-M, ki ima doseg 500–700 km in lahko doseže večino krajev na Poljskem. Tovrstne poteze pa strašijo tudi baltske države, vendar je ruska stran skušala pomiriti razgreto ozračje s trditvami, da gre za rutinske manevre njihove vojske. Tako poteze Nata kot tudi Rusije v severni in vzhodni Evropi pa se zdijo skrb vzbujajoče, saj odpirajo vprašanja o morebitni novi veliki vojni na stari celini ali pa vsaj začetku nove hladne vojne med vojaškima velesilama.
Domen Mezeg