“Govorim o tem, da ta center in vse, za kar smo si prizadevali, smo si zaradi slovenskih državljanov, ki bodo čez, recimo, 20 let večina muslimanske oziroma islamske skupnosti v Sloveniji,” je bila izjava slovenskega muftija Nedžada Grabusa v Odmevih. Izjava, ki je dvignila veliko prahu, sam mufti pa je ni nikoli niti demantiral niti pojasnil.
Kljub temu, da je napoved nekoliko kontroverzna, pa statistični podatki kažejo, da delež muslimanov tako v Sloveniji kot v Evropi strmo narašča. “In zato je zelo pomembno za širšo družbo, da razume, za kaj sploh gre, ko govorimo o islamskem kulturnem centru in naši identiteti v Slovenji,” je opozoril mufti in tako pojasnil iz preteklosti dokaj nelogično potezo o gradnji tako velike džamije.
Koliko muslimanov je sploh že v Sloveniji?
Za mnenje o porastu števila muslimanov v Sloveniji smo povprašali islamskega teologa, prav tako pa preverili statistične podatke in napovedi.
Mufti je najvišji verski predstavnik islamske skupnosti v državi ali na določenem ozemlju. Prvi mufti v Sloveniji je bil efendi Osman Đogić, trenutno pa je dr. Nedžad ef. Grabus.
“V Sloveniji je okrog 100.000 muslimanov”
Alim Hasanagić, islamski teolog, v pogovoru za Novo24tv povzame besede slovenskega muftija in pravi, da je v Sloveniji trenutno okrog 100.000 muslimanov, kar znaša slabih 5 odstotkov prebivalstva.
Vsak mesec se samo pri njem oglasi nekaj Slovencev, ki želijo sprejeti islam za svojo vero. Koliko jih to stori pri drugih teologih, nimamo podatka. Pravi, da je razmerje med moškimi in ženskami kar 1 : 8.
Hasanagić sicer težko verjame, da bi sto tisoč muslimanov lahko nadvladalo preostale prebivalce Slovenije. Stanje pa bi se lahko zelo spremenilo, če bi v Sloveniji ostalo nekaj tisoč ali celo deset tisoč migrantov.
Morda vas zanima tudi: Del migrantov lahko ostane pri nas
Kako narašča število muslimanov v Sloveniji?
Podatki so pridobljeni iz baz Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in Eurostata. Podatki o verski sestavi so nenatančni, saj se vsak posameznik lahko sam odloči, če bo ta podatek povedal, kar dokazuje tudi dejstvo, da naj bi bilo v Sloveniji uradno okrog 3 odstotke muslimanov, po besedah muftija Grabusa pa jih je skoraj 5 odstotkov.
Če predpostavimo, da migrantska kriza ne bo pustila nobenih večjih sprememb in hkrati ne upoštevamo, da imajo muslimani v povprečju trikrat več otrok, potem bo delež muslimanov v Sloveniji leta 2025 znašal 6,11 odstotkov in v letu 2035 7,82 odstotkov. Zaradi večjega števila rojstev pri muslimanih glede na povprečno rodnost v Sloveniji bo ta številka večja.
Kaj pa če migranti ostanejo v Sloveniji?
Naslednji izračun prikazuje, kaj bi se zgodilo v primeru, če bi v Sloveniji ostalo 50.000 migrantov, kar postaja povsem realna možnost.
Delež pripadnikov islamske vere, pri katerem ne upoštevamo večje rodnosti, bi v tem primeru do leta 2025 zrasel na 10,13 odstotkov in do leta 2030 na 16,55 odstotkov. Hkrati ne moremo predvideti števila slovenskih kristjanov in kristjank, ki bi se v tem času spreobrnili in sprejeli islam.
Morda vas zanima tudi: Najprej odprli vrata muslimanom, danes zahodna meka za posiljevalce
Do leta 2100 bo v Evropi 25 odstotkov muslimanske populacije
Philip Jenkins (Univerza Penn State, Univerza Baylor), profesor zgodovine in ugleden raziskovalec, v svojih dolgoletnih študijah religij napoveduje, da bodo pripadniki islamske vere do leta 2100 zajemali četrtino evropske populacije. Že v letu 2010 so zajemali 6 odstotkov evropskega prebivalstva, v letu 2015 pa 7,6 odstotkov.
Islamizacija Evrope – lažni preplah ali resna napoved?
Ugibanja o tem, ali bodo posledice begunske krize vodile v islamizacijo Evrope, vodijo v polemiko, ki v evropskem prostoru ne pojenja. Na eni strani gledamo izčrpane vojne begunce, na drugi strani pa med skupinami migrantov plapolajo zastave Islamske države, po spletu pa krožijo videi z grožnjami Evropi. Ne glede na to, kateri zorni kot je najbližje resnici, pa vseeno ostajajo dejstva in prognoze za prihodnost, ki so jasne: delež pripadnikov islama v Evropi in Sloveniji narašča, z njim pa tudi vsi izzivi, ki jih prinaša s seboj.
Anja Dangubič