Ko se je novinar BBC-ja Vladimir Hernandez vrnil v svojo rodno Venezuelo, ga je konkretno stisnilo pri srcu: “Govoriti s tujci o lakoti je eno. Gledati svoje rojake in sorodnike kako stradajo, pa je povsem drugo.” Bo Venezuela izstradala svoje ljudi do smrti?
Neskončne kolone ljudi, ki skušajo priti do hrane in posamezniki, ki več dni niso jedli nič ali pa zgolj kakšen mango – to je današnja realnost Venezuele, socialistične države, ki zadnja leta producira le še lakoto. “Prizadel me je izraz na obrazu matere, ki je tako sestradana, da ne more podojiti svojega otroka”, je bil ob stiku z lakoto, ki nam je bila znana le iz Afrike, šokiran BBC-jev novinar Hernandez.
“Brat mi je povedal, da so mu vse hlače sedaj prevelike. Še očetu, ki se ni nikoli pritoževal je ušlo, da je situacija res težka. Mama je priznala, da pogosto je samo enkrat na dan. In čeprav živijo v različnih koncih Venezuele, nihče od njih nima dovolj hrane”, je zapisal Hernandez in poudaril, da je lakota problem celotne države.
Študija treh glavnih univerz v državi kaže, da kar 90 odstotkov Venezuelcev je manj kot lansko leto in da je “skrajna revščina” od leta 2014 poskočila za 53 odstotkov.
Za lakoto v Venezueli seveda obstaja več razlogov. Poleg najvišje infalcije na svetu – uradna stopnja inflacije v državi je bila 180 odstotkov lani decembra, do konca letošnjega leta pa naj bi bila kar 700-odstotna – še slabo upravljanje, padec cen nafte, pomanjkanje osnovnih dobrin in drugo.
Ljudje ali številke – vam zveni to znano?
Trenutno lahko ljudje v Venezueli kupujejo različne dobrine po fiksni ceni le enkrat tedensko. Kateri dan jim pripada je odvisen od končne številke na osebni izkaznici. Če je 0 ali 1, potem jim je dovoljeno kupovati ob ponedeljkih. Za tiste s številko 2 ali 3, so določili torek in tako naprej.
Ker obstaja nevarnost, da bi blaga zmanjkalo, ljudje pogosto pridejo v supermarket že v zgodnjih jutranjih urah ali še prej. “Nekega dne sem v Caracasu spoznal človeka, ki je ob šestih zjutraj že tri ure stal v vrsti za hrano”, pričuje Hernandez in doda, da je tisti dan deževalo, možakar pa je stal tam kar brez dežnika. Možak mu razloži, da bi rad kupil riž, ki običajno takoj poide. Pa tudi sicer je dovoljeno kupiti le omejeno število izdelkov na dan.
Cene živil na črnem trgu enormne
Cena moke na črnem trgu je lahko tudi do 100-krat višja kot v trgovini. Vlada je sicer obljubila, da bo zajezila to prakso, vendar do sedaj še ni bila uspešno. Vprašanje, kdaj bo spoznala, da je za preventivo že prepozno, učinki kurative ob tem, da vztraja pri uničujočem sistemu pa so takšni kot da bi po kapljicah skušal napojiti peščena tla Sahare.
V. V.