S Cerarjevo in Erjavčevo (finančno) podporo je Slovenija je tudi letos sodelovala na paradi ponosa v Berlinu. Izvedeli smo, koliko smo državljani Slovenije prispevali za “slovenski tovornjak” s pijanimi LGBTQ aktivisti in zakaj pri tem navdušeno sodeluje tudi Slovenska turistična organizacija (STO). Od ministrstva za zunanje zadeve smo dobili neverjetno neposreden odgovor, iz katerega izhaja, da so homo-bi-trans-queer seksualci elita in bogataši.
Na paradi homoseksualnega, biseksualnega, transeksualnega in queerseksualnega ponosa v Berlinu je v povorki sodeloval tudi “slovenski tovornjak” pijanih aktivistov. Kot del “slovenskega programa”, financiranega iz proračuna Republike Slovenije, je na paradi sodeloval tudi zmajček, ki je prenašal golega moškega z napisom: “Never Trump” (Nikoli Trump).
Na Erjavčevo ministrstvo za zunanje zadeve smo naslovili vprašanje: Zakaj ste se odločili podpreti nastop slovenskih aktivistov v Berlinu in koliko ste prispevali za ta promocijski projekt? V imenu ministrstva nam je sprva odgovorila Simona Vučak. V nekaj stavkih, skopo in z opozorilom, da je slovenski parlament letos aprila sprejel nov zakon o partnerski zvezi. Naštela je še nekaj drugih veleposlaništev, ki so se poleg slovenskega, udeležile parade ponosa (CSD) in poudarila, da smo “na CSD 2016 promovirali Slovenijo kot odprto in liberalno državo in kot pomembno turistično destinacijo”.
Dodala je še, da ministrstvo za zunanje zadeve oziroma veleposlaništvo ni prispevalo denarja, saj so bili stroški udeležbe plačani z donatorskimi sredstvi, zato smo pisali še Marti Kos Marko, slovenski veleposlanica v Nemčiji, ki je na paradi ponosa v Berlinu pozirala ob boku Volkerja Becka, poslanca nemških zelenih, ki je znan nemški pristaš drogiranja.
Slovenski veleposlanici smo postavili šest konkretnih vprašanj v zvezi z organizacijo “slovenskega programa”, pa nas je napotila (nazaj) na ministrstvo za zunanje zadeve, ki je prav tako prejelo ista vprašanja:
1. Koliko ste prispevali za promocijski projekt – “slovenski tovornjak” v Berlinu letos in koliko lani?
2. Kdo so bili donatorji in koliko so oni prispevali?
3. Kdo je vsebinsko zasnoval projekt sodelovanja Slovenije ter celostno podobo na letošnji paradi in koliko je za to dobil plačano?
4. Koliko je stal lanski “tovornjak” oz. predstavitev Slovenije na paradi v Berlinu?
5. Koliko časa je vložila veleposlanica, drugi diplomati in lokalni sodelavci v samo pripravo in izvedbo aktivnosti na paradi v letošnjem in lanskem letu?
6. Koliko diplomatov in lokalnih delavcev je bilo vključenih v te aktivnosti?
7. Kakšen je strošek dela v breme proračuna, ki je bil vložen v pripravo in izvedbo aktivnosti na paradi?
Štiri ure po tistem, ko sem veleposlanici prijazno razložila, da sem “zelo vztrajna in gojim pristno veselje do raziskovalnega novinarstva”, sem od ministrstva za zunanje zadeve prejela odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Tokrat je v imenu ministrstva odgovarjala Teja Kastelic Merhar.
Homo-bi-trans-queer seksualci elita in bogataši
Od vseh na novo zbranih informacij v oči najbolj zbode podatek, da je kupna moč homoseksualne, biseksualne in transeksualne skupnosti nadpovprečno visoka. Na ministrstvu za zunanje zadeve so zapisali, da je celotni svetovni turistični potencial te skupnosti ocenjen na 65 milijard dolarjev. Medtem ko je kupna moč LGBTQ v ZDA ocenjena ne vrtoglavih 600 milijard letno.
Med Top 10 najbolj prijaznih mest na svetu za LGBTQ skupine, so se uvrstila tudi tri evropska: Amsterdam, Berlin in Praga, poroča Lonely Planet. Zakaj torej ne bi vlagali v LGBTQ turizem tudi v Sloveniji in (vsaj) iz Ljubljane naredili meko za lezbijke, homoseksualce, biseksualce in transeksualce?
Divje zabave za homoseksualce na križarkah
Če pobrskamo po knjigi Luca di Tolve, bivšega homoseksualca, ki je danes poročen z žensko in ima družino vidimo, da je LGBTQ turizem vse kaj drugega kot le nedolžno, brezskrbno počitnikovanje. Luca di Tolve je bil namreč med drugim tudi turistični agent. Dve leti je bil v upravi milanskega Arcigay. Organiziral je divje zabave za homoseksualce, lezbijke in transeksualce, med drugim tudi na križarkah – čezoceanskih ladjah. Prva družba, ki mu je omogočila razkošno LGBT zabavo na takšni ladji je bila družba Moby Spa.
“Poudariti moram, da nisem pri nobeni družbi imel težav z diskriminacijo. Na pogajanja ni vplivalo dejstvo, da so stranke geji. Pomembno je bilo samo zadostno število udeležencev. Jezik financ v resnici lahko poveže veliko več ljudi kot na primer angleščina.” (Luca di Tolve v knjigi Bil sem gej)
Družil se je s svetovno smetano: zbližal se je z Giannijem Versacejem in Giorgiem Armanijem; spoznal je Dolce & Gabbana v Taormini; na neki fotografji je slikan skupaj s Carlo Bruni, ko ta še ni bila francoska prva dama; od Portofina do Coste Smeralde so ga vabili na zabave in na svoje jahte znani modni oblikovalci, skupaj z Naomi Campbell, Flaviem Briatorejem in Seanom Combsom, ameriškim raperjem, bolje poznanim pod psevdonimom Puff Daddy. Družil se je, v glavnem, z bogataši.
Slovenska turistična organizacija v službi države
Javna agencija RS za trženje in promocijo turizma, Slovenska turistična organizacija (STO) izvaja naloge nacionalne turistične organizacije. Kot pravijo, si v prvi vrsti prizadevajo za “promocijo naše države kot turistične destinacije na tujih trgih. In ker je Nemčija eden ključnih trgov za slovenski turizem, STO v njej izvaja različne promocijske aktivnosti.
Vprašali smo jih koliko so prispevali/vložili v promocijski projekt – “slovenski tovornjak” v Berlinu letos in koliko lani? “Tudi v Berlinu, kjer že vse od leta 1979 poteka globalni dogodek Christopher Street Day, ki privabi najmanj milijon ljudi iz različnih koncev Nemčije in s celega sveta … Svetovna turistična organizacija UNWTO, ki deluje pod okriljem OZN, je leta 2012 podala oceno, da je potencial LGBT skupnosti v turizmu vreden 165 milijard dolarjev, kar pomeni izjemno kupno moč tega segmenta turistov. “
Še ena vrtoglava številka, ki kaže na to, da so homo-bi-trans-queer seksualci elita in bogataši.
“V luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Slovenije ter predstavitve Ljubljane in njenega naziva Zelena prestolnice Evrope 2016 je veleposlaništvo RS v Nemčiji v okviru Christopher Street Daya organiziralo projekt predstavitve Slovenije kot odprte, tolerantne in napredne države z zanimivimi turističnimi produkti, namenjene splošni javnosti in medijem, pri kateri je sodelovala tudi STO prek svojega predstavništva v Nemčiji s sredstvi v višini 6.518, 82 evrov bruto. V okviru Spirita je STO enako višino sredstev aktivnostim v Berlinu v času Christopher Street Daya namenila tudi lani”, je še povedala Mateja Bauman iz STO.
Med donatorji podjetje, ki se ukvarja z zdravljenjem okuženih s HIV
Kdo so bili donatorji in koliko so prispevali, so nam povedali na ministrstvu za zunanje zadeve: Novello (500 EUR), Praxis dr. Ochlast (500 EUR), Eurotravel Solutions (250 EUR), Ceformt (2.000 EUR), Turizem Ljubljana (2.000 EUR) in Imperial Travel, ki je prispeval majice in klobuke za udeležence.
“Projekt je bil vsebinsko zasnovan na veleposlaništvu v Berlinu v skladu z zahtevami organizatorjev… Zasnovo in podobo projekta je moral po pravilih potrditi organizator CSD parade. Celostna grafična podoba je delo slovenskega oblikovalca Gregorja Drobniča, ki živi in dela v Berlinu. Pri oblikovanju je tesno sodeloval s Turizmom Ljubljana in STO”, so povedali na ministrstvu za zunanje zadeve in dodali, da je Drobnič delo opravil brezplačno.
Lanskoletna udeležba Slovenije na paradi ponosa v Berlinu je stala 9.605,77 evrov, letošnja pa 9.046,88 evrov. Preostanek z donacijami letos zbranih sredstev (cca. 2700 evrov) bo porabljen naslednje leto za isti namen.
Pri pripravah pomagali tudi diplomati
Pripravljalne aktivnosti za dogodek je na veleposlaništvu po vsebinski plati večinoma opravljal en diplomat, ki sta mu po potrebi nudila pomoč dva lokalno zaposlena – vsak glede na svoje področje dela. Na projektu je delal tudi diplomat zadolžen za finančno poslovanje, ki je skrbel za finančno plat dogodka. O tem, koliko so na veleposlaništvu zapravili za delo diplomatov se na ministrstvu niso izjasnili. Ve se, da je delovna ura diplomata zelo draga; tudi do desetkrat dražja kot doma.
“Delo diplomatov in lokalno zaposlenih na veleposlaništvu je zelo raznoliko in pestro. Zaposleni pokrivajo veliko različnih vsebin in se vsak dan ukvarjajo z več različnimi nalogami, pri čemer se ne beleži časa porabljenega za posamezno nalogo. Zaradi tega je nemogoče izračunati, koliko ur je posamezen zaposleni vložil v posamezen projekt in potem na podlagi tega določiti, kolikšen je strošek teh delovnih ur v breme proračuna. Ure, ki so jih zaposleni na veleposlaništvu vložili v izvedbo dogodka, se sicer niso štele v delovni čas, saj je bil dogodek na soboto. Sama izvedba dogodka v soboto tako ni obremenila proračuna”, so še razložili na ministrstvu za zunanje zadeve.
Vesna Vilčnik