Dražgoška bitka je bila ideološko-politični konstrukt. Dražgoše niso bile nobena slavna bitka, ampak so lokalni politiki zaradi svojih potreb naredili veliko zadevo, jo prenapihnili v vseh dimenzijah in so iz tega napravili pravi kult. Očitno še vedno tisti, ki odločajo o notranjepolitičnih razmerah, potrebujejo take dogodke za notranjepolitične obračune in manifestacijo lastne moči in sile. Režimski mediji ne prikazujejo dogodkov, kot so se dejansko zgodili.
Danes znova poteka množična manifestacija politikov, ki bodo kot vsako leto obeležili 75. letnico dražgoške bitke. Zgodovinar Stane Granda pa opozarja, da se dražgoška bitka, kot jo razlaga režimska zgodovina in politika, ni nikoli zgodila. V resnici je pomenila opustošenje vasi Dražgoše in smrt številnih nedolžnih domačinov.
Zgodovinar Stane Granda je v pogovoru za Novo24tv spregovoril, kaj je bila dejansko dražgoška bitka:
Profesor Mikuž, ki je bil aktiven partizan, je študentom govoril, da je bila to ena največjih partizanskih napak. Partizani so sprejeli frontalni način boja, ki ni bil primeren, to je bila katastrofa. Temu je bilo krivo nevešče vojaško partizansko vodstvo. Ko se je Jaka Avšič vključil v partizane, do takih napak, kot so bile Dražgoše, ni prišlo nikoli več. Táko je bilo učenje zgodovine konec 60. let.
To pa na del stroke ni vplivalo in so se vključili v nespametno slavljenje, ki nima nobene zgodovinske osnove in teže. Tudi če se pogovarjate z domačini v Dražgošah, povedo, da je bila to strahotna tragedija. Ideologija to potrebuje in dela iz tega tragičnega dogodka veličastno zmago, za katero ni osnove. Človek bi pričakoval, da bosta vendarle stroka in znanost zmagala, a dražgoško bitko uporabljajo za notranjepolitične obračune. Gre za ideološko-politični konstrukt in tako ga je treba gledat.
Kaj se je dejansko v Dražgošah zgodilo pred 75 leti?
Komunisti so pričakovali, da bo Sovjetska zveza začela zmagovati in bo s tem konec 2. svetovne vojne. In so delali določne vojaške napake, kar se je izkazalo za prazne sanje. Dejansko so naredili veliko katastrofo vasi Dražgoše, ki si desetletja ni opomogla. Na drugi strani pa so partizanske enote utrpele velike izgube.
Kako naj razumemo izgovorjeni stavek: Poskrbimo, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo?
Študentom zgodovine so govorili, da si morajo dražgoško bitko zapomniti, da se ne bi kdaj to ponovilo. Vendar so zgodovinsko vojaško resnico sedaj obrnili na glavo. Dejansko slavijo smrt in ne življenje.
Zakaj politiki tako množično vsako leto pridejo v Dražgoše?
Proslave imajo namen, da ljudje vidijo politike. Gre za notranjepolitično rabo in tako je treba ocenjevati proslavo v Dražgošah. Očitno še vedno tisti, ki odločajo o notranjepolitičnih razmerah, potrebujejo take dogodke za notranjepolitične obračune in manifestacijo lastne moči in sile.
Kako naj taka zgodovinska sprenevedanja razumejo naši otroci, vnuki…?
Zgodovinar Granda pravi, da je vprašanje, koliko so naši potomci sposobni gledati na zgodovino. “Režimski mediji ne prikazujejo dogodkov, kot so se dejansko zgodili. Dokler politika kroji zgodovino, zlasti najnovejšo, so stvari obrnjene na glavo. Posledice so take, kot so. Nedavno smo lahko prebrali, da so v Albaniji naredili analizo sedanjega odnosa do preteklosti. Rezultat je zelo podoben slovenskim razmeram. Totalitarizem je bil v Sloveniji in Albaniji najhujši. Stroka je že pred desetletji svoje povedala in tudi usoda filma o Dražgošah je sama po sebi dovolj zgovorna.”
Branka Jurhar