Slabe razmere v evropski ekonomiji so povzročile popularnost precej radikalne ekonomske ideje. Nekateri ekonomisti predlagajo, da bi se poskusilo stanje izboljšati s t. i. helikopterskim denarjem, in iscer tako da bi vsak polnoletni državljan EU prejel darilo s strani Evropske centralne banke v višini najmanj 500 evrov pa vse do 2000 evrov.
Državljani bi lahko popolnoma brez obveznosti denar potrošili, na kakršenkoli način bi si zaželeli. Ekonomisti predvidevajo, da bi državljani z lahko pridobljenim denarjem pohiteli v trgovine in začeli trošiti. Povečana potrošnja bi povzročila povečano proizvodnjo, kar bi vplivalo na zmanjšanja števila brezposelnih. To bi privedlo do povečane ekonomske rasti, hkrati pa tudi do rasti cen. V vse težji ekonomski situaciji vse več ekonomistov zagovarja takšno postopanje, poroča Index.
Helikopterski denar je kot injekcija adrenalina
“Ideja je, da bi ljudje velik del tega denarja potrošili, da bi tako stimulirali agregatno povpraševanje in posledično agregatno rast, cene bi se dvignile. Gre za enkratni dogodek, ki bi ga lahko primerjali z injekcijo adrenalina v telo. Ukrep se ni zgodil še nikoli v zgodovini, vsaj ne v takšni obliki,” je pojasnil Igor Masten, ekonomist z ekonomske fakultete v Ljubljani, ki mu je ideja sicer všeč, vendar ima do nje precej zadržkov.
Ideja o t. i. helikopterskem denarju je po Mastenovem mnenju načeloma zanimiva, saj bi lahko bila efektivna. Neposrednih inflatornih učinkov ne bi bilo v horizontu enega do dveh let uvedbe, vendar je v ozadju še veliko drugih podrobnosti, ki bi vplivali na učinkovitost ukrepa. Morali bi natančno določiti, v kakšnih razmerah se lahko takšen ukrep uporabi, doseženo bi morali biti tudi širše družbeno soglasje.
“Problem bi bila lahko zmanjšana kredibilnost centralnih bank. Gre namreč za nekonvencionalen ukrep, ki ga začneš izvajati, ko si zakuhal radikalno narobe. Od javnih financ do strukturno slabih gospodarstev. Če se ustvarijo pričakovanja, da bo to centralna banka naredila vsakič, ko politikom ne bo uspelo rešiti gospodarskih problemov, potem je to tisto, kar lahko privede v prihodnosti do povprečno višje inflacije. Centralne banke pa bi s tem izgubile kredibilnost, ki so si jo v zadnjih 25 letih s težavo pridobile,” meni Masten.
O ideji razmišljali že v Nemčiji in Franciji
Ideja je sicer že nekaj časa prisotna znotraj Evropske unije. Nekatere države so v času zadnje krize, ki se je prelila iz Združenih držav, že razmišljale o podobnem ukrepu, ideja je bila še najbolj živa v Nemčiji in Franciji.
Žiga Korsika