Odkar je Islamska država v poletnih mesecih l. 2014 okupirala iraška mesta, se je življenje v mestu Bartella nasilno zaustavilo. Takrat so islamski teroristi zavladali tudi Mosulu, ki velja za drugo največje mesto in najbolj raznoliko po sestavi. Kakšno bo življenje po strašnem terorju IS v omenjenem mestu, bo pokazal čas.
Iraška vojska je pričela 17. oktobra 2016 glavno ofenzivo zoper IS. Po osvoboditvi province Ninive je med izseljenimi kristjani zavladalo veselje in upanje. Intervju s krščanskim duhovnikom očetom Lalom, objavljenim na CNN, govori o težavah, s katerimi se soočajo iraški kristjani. Krščanska skupnost se iz Bartelle umaknila v Ankawo blizu Erbila in prav na svoj 49. rojstni dan je oče Lalo dobil največje darilo: osvobojeno je bilo tudi ‘njegovo mesto Bartello’.
Krščanski prebežniki so ostali brez vsega razen vere
Oče Lalo je moral zapustiti svoj dom 8. avgusta 2014, ko so vojaki IS okupirali ‘njegovo’ mesto. Ljudje so ostali brez denarja ali osebne lastnine, po vrnitvi pa bo vse uničeno. Več dni se je 100.000 ljudi prebijalo skozi puščavsko pokrajino, da so se nato naselili v praznih hišah in nedokončanih zgradbah v Irbilu in Dohuku. Kmalu so humanitarne organizacije in cerkve postavile šotorišča za bežeče. V Ankawi jih živi okrog 6000 v prilagojenih zabojnikih za ladijski prevoz, na strehe ali zunanje stene pa so namestili znak križa.
Ob okupaciji je IS zaznamovala domove kristjanov v Mosulu in po drugih mestih z arabsko črko, ki je enaka ‘N’, kar pomeni Nazarečan. Vojaki so prek mošejskih zvočnikov v Mosulu objavili ultimat: “Odidite do 19. julija, če se hočete izogniti smrti ali konvertiranju v islam.” Nasilna izselitev je povzročila odhod 35.000 kristjanov, kolikor jih je bilo na tem področju pred desetimi leti, ostalo jih je le kakšnih 20 ali 30. Postopek so ponovili tudi v drugih področjih okrožja Ninive, ki je domovina iraških kristjanov.
Ljudje so travmatizirani
Njihove zgodbe so polne terorističnega nasilja: od siljenja h konverziji v islam, do ujetništev, pretepanj, posilstev in umorov. Ljudje so travmatizirani, saj vedo, da njihovo življenje nikoli več ne bo enako. 77-letna ženska je preživela leta vojaških spopadov v Iraku in ne more nehati jokati: “Vse je šlo, konec je z nami. Nihče nas noče.”
Ob islamski okupaciji Iraka so svet obkrožile novice o delovanju IS, ki je s svojo brutalnostjo uničevala tudi zgodovinske znamenitosti in spomenike, med katere sodi tudi 1.500 let star samostan sv. Elije pred Mosulom in velja za najstarejši samostan v Iraku. Namen islamskih teroristov je izbrisati dokaze obstoja avtohtonih krščanskih skupnosti na področju Iraka, ki imajo 2000-letno tradicijo. Asirskih kristjanov je bilo okrog pet milijonov in so predstavljali manjšino, a se je njihovo število skrčilo v zadnjih desetletjih, saj so emigrirali v ZDA, Evropo in Avstralijo.
Ali je konec krščanstva v Iraku?
Nekateri pravijo, da je krščanstvo v Iraku umrlo. V resnici pa je konec načina življenja, ki se je ustalilo skozi generacije. Oče Lalo je za CNN povedal, da je stanje mesta Bartallo obupno. Kot otrok se spominja, da je bilo to mesto zgolj krščansko in da je v njem bivalo le nekaj muslimanskih družin. V času Sadama Huseina je prišlo do arabizacijske politike, ki je spremenila naravo tega mesta, a so še vedno prevladovali kristjani: tretjino so predstavljali katoličani, ostali pa so bili pravoslavni sirski kristjani. Čeprav so sedaj prebivalci enotni glede tega, da opravijo z IS, pa oče Lalo ni prepričan, če bodo manjšine primerno obravnavane, ko bo vsega konec.
Mesta so razdejana, pokradena in utopljena v smeteh
Prizori osvobojenih mest so grozljivi, saj je vse porušeno in počečkano z napisi islamskih gesel. Prav tako je veliko umazanije, dragoceni predmeti so uničeni ali pokradeni. Isto se je zgodilo s cerkvijo, ki je razdejana. Roji muh se zadržujejo nad umazanijo. Ob vrnitvi v domače mesto so ljudje popolnoma obupani.
Oče Lalo sicer vodi bogoslužja v Irbilu v improviziranih okoliščinah, kjer ni znanega in tradicionalnega ambienta. Kljub obupu in pretresu, ki so ga doživeli ljudje po divjanju terorističnega terorja, spodbuja, tolaži in krepi omagujoče vernike s Kristusovim zgledom odpuščanja. Izrekel je tudi: “Kristjani so preživeli preganjanje že prej in tudi sedanje bodo, ko gre za grozljiv primer preganjanja s strani IS.” “Da, vse so uničili,” je še dodal, “toda ne dovolite, da vam vzamejo vero.”
A. B.