“Špela Kučan ima vse potrebne kompetence za zasedbo delovnega mesta v Ženevi,” je Milan Kučan vzel v bran svojo hčerko kljub temu, da ta nima primerne izobrazbe za zasedbo diplomatskega delovnega mesta in je popolnoma brez delovnih izkušenj s področja diplomacije in gospodarstva. Reference so očitno obskurna podrobnost, ki jih hčerka zadnjega komunističnega veljaka ne potrebuje.
Milan Kučan je svojo hčerko zagovarjal na improvizirani novinarski konferenci na Ljubljanskem gradu, kjer je zbranim medijem želel pojasniti svojo vlogo v usodnem času prisega Demosove vlade. Šlo je namreč za čas, ko se je Slovenija veselila prekinitve večdesetletnega komunističnega enoumja, v ozadju pa je potekalo zahrbtno razoroževanje Teritorialne obrambe. Namen razoroževanje je bil onemogočiti Demosov politični program, torej osamosvojitev.
Svoje vloge v tistem času sicer ni hotel natančno pojasniti, krivdo za svojo naivnost, kot se je izrazil, pa je zvalil na generala Ivana Hočevarja, ki naj bi mu prikrival dejstvo, da je Teritorialna obramba postajala brezzobi tiger. Dejstva, da o njegovi obveščenosti pričajo številni dokumenti občinskih štabov TO (v enem je celo zapisano, da ga je o razoroževanju obvestil nekdanji komunistični veljak v pokoju Stane Dolanc), pa ni hotel komentirati.
S puhlicami je odgovoril tudi na vprašanje o svoji hčerki. Odgovore na vprašanja o njeni zaposlitvi smo mu sicer želeli postaviti že pred časom, a nam njegovega odziva prej ni uspelo dobiti, saj se je medijev v zvezi s tem vprašanjem spretno izogibal. Vidno razburjen je ponudil kratek odgovor o tem, kako je primerna za zasedbo delovnega mesta, čeprav je bilo ob spornem imenovanju jasno prav vsem, da gre pri izbiri Špele Kučan za pedigre in ne za njene kompetence – teh namreč nima.
Kako je Kučanova hčerka prišla do diplomatskega naziva?
Špela Kučan je bila do imenovanja uslužbenka na ministrstvu za gospodarstvo, na katerem v tem trenutku ministruje Zdravko Počivalšek, ki se je ob izbruhu afere sprenevedal, češ, da sploh ni vedel za dotične družinske povezave na njegovem ministrstvu. Njene delovne zadolžitve so obsegale urejanje portala Urada RS za intelektualno lastnino, zaradi svojega dela pa je zašla tudi v težave pri oblasteh. Spletni portal je namreč kršil zakonodajo, saj ni bil vpisan v razvid medijev, kot predpisuje zakon o medijih.
V normalni državi, kjer negativna selekcija ni primarno vodilo kadriranja, se takšno imenovanje ne bi moglo nikoli zgoditi. Slovenija, seveda, vsaj v tem kontekstu, ni normalna država, saj je bil razpis, na katerem je zmagala Špela Kučan za njo posebej prirejen – ni vseboval nobenih posebnih kompetenc, ki bi jih pričakovali pri diplomatu, razpisan pa je bil samo za zaposlene na ministrstvu za gospodarstvo.
Žiga Korsika