Ne glede na to, kako to zveni, je vojna zelo donosen posel, prav tako pa je visoka tudi cena miru. V letu 2013 so podjetja, ki proizvajajo vojaško opremo, prodala za 402 milijarde dolarjev orožja.
Obrambni proračuni držav so v zadnjih letih strmo narasli, prav tako pa jim sledi trg proizvodnje ter izvoza orožja. Puške, strelivo, vozila, rakete, letala, ladje in številno drugo orožje ter oprema konstantno menjajo svoje lastnike na mednarodni ravni, dokler ne pridejo do “pravih rok”.
Študija inštituta za mir v Stockholmu (Stockholm International Peace Research Institute – SIPRI) iz leta 2014 je pokazala, da imajo gospodarstva v vzponu pomembno vlogo v mednarodni trgovini z orožjem, kjer sicer še vedno dominirata ZDA in Rusija. Številke v študiji so pokazale, da več kot polovico vsega svetovnega orožja prodata prav ti dve velesili. Sledita jima Kitajska, Nemčija in Francija, ki imajo vsaka le po 5-odstotni tržni delež v svetovnem izvozu orožja.
Kam je namenjeno orožje?
Vendar je med kupci tega orožja velika razlika. Po raziskavi obstajaveliko večja verjetnost, da bosta Kitajska in Rusija svoje orožje prodala državam, kjer redno kršijo človekove pravice. Kitajska je močno povečala svoj vpliv v podsaharski Afriki, ki ji je zaradi naravnih virov in geostrateške pozicije izjemno zanimiva. Kitajska z orožjem zalaga kar 18 afriških držav in je bila edina, ki je orožje prodajala tudi Južnemu Sudanu – državi, katere naftno industrijo in mednarodni položaj ogroža državljanska vojna.
Glavni kupci ameriškega orožja so Južna Koreja, Združeni arabski emirati in Avstralija. Rusija pa največ orožja proda v Indijo, na Kitajsko in v Alžirijo. Sicer pa največ orožja uvozijo Savdska Arabija, Indija, Kitajska, Združeni arabski emirati, Tajvan in Avstralija.
Svetovni delež proizvajalcev in izvoznikov orožja
- ZDA: 31 %
- Rusija: 27 %
- Kitajska: 5 %
- Nemčija: 5 %
- Francija: 5 %
- Velika Britanija: 4 %
- Španija: 3 %
- Italija: 3 %
- Ukrajina: 3 %
- Izrael: 2 %
M. P.