Svet in Amerika si bosta 8. november 2016 zapomnila kot zgodovinski dan, ko je republikanec Donald Trump, navkljub šokantni medijski gonji, premagal demokratsko kandidatko Hillary Clinton in zmagal na ameriških predsedniških volitvah. Trump bitke za Belo hišo, v kateri bo januarja zamenjal Barracka Obamo, ni dobil samo proti Clintonovi, pač pa tudi proti levičarskim lobijem, katerega del velikega utečenega kolesja je bila tudi večina ameriških medijev. Neprofesionalno, pristransko poročanje, ki smo ga lahko samo nemočno opazovali tudi v Sloveniji, je na koncu Clintonovo stalo volitev, so danes prepričani ameriški politični analitiki. Ljudstvo je dojelo, da jim “mainstream” mediji perejo možgane in na najboljši možni način, na demokratičnih volitvah, pokazalo, kaj si misli o tem.
Ni presenetljivo, da so mediji podpirali volilno kampanjo Hillary Clinton; že WikiLeaks je v poldrugem letu pred predsedniškimi volitvami razkrival umazane podrobnosti tesnih povezav med Clintonovo, njenimi finančnimi podjetji in zasebnimi televizijskimi hišami, kot sta NBC in CNN. V ZDA velja prepričanje, da tako enostranskega poročanja mainstream medijev v zgodovini ameriških predsedniških volitev še ni bilo. Po nekaterih ocenah je bilo samo 18 od največjih 200 ameriških medijev na strani Donalda Trumpa. Posmehovanje in norčevanje iz Trumpa, vsiljevanje mnenja o Clintonovi kot rešitvi pred “zlom”, ki naj bi ga prinesel prihod omenjenega republikanskega kandidata v Belo hišo, pa na koncu ni obrodilo sadov iz večih razlogov.
Glavni razlog je, da Američani svojim medijem preprosto ne zaupajo več. V nedavni raziskavi, ki jo je opravil American Press Institute na vzorcu 2000 sodelujočih, trenutno samo še 6 odstotkov prebivalstva verjame temu, kar jim dnevno servisirajo mediji. Rezultati kažejo, da je “antitrumpovska” politika ameriške mainstream medije pravzaprav popeljala do najnižje točke v zgodovini. “V zadnjih dveh desetletjih je javnost postajala vse bolj skeptična do novičarske industrije. Skepticizem je vrh dosegel prav pred predsedniškimi volitvami,” so pri omenjenem institutu zapisali v izjavi za javnost.
Ankete CNN in NBC so lagale ameriški javnosti
Že v dneh pred volitvami se je napovedoval volilni preobrat, če mu tako sploh lahko rečemo; večina levo usmerjenih medijev je z anketami skušala prikazati, da Donald Trump v predsedniški tekmi nima nobenih možnosti, Clintonovi pa so evforično pripisali kar 90 odstotkov možnosti za zmago. To je bilo v nasprotju z vsemi spletnimi anketami, ki so že več tednov kazale, da bo Trump prepričljivo zmagal. Zanimivo je, da sta samo spletni anketi zasebnih medijskih hiš CNN in NBC kazali drugačno zgodbo – zmago Hillary Clinton.
To kaže na obupane, zadnje poizkuse vplivanja na javno mnenje, ki je bilo že nekaj časa trdno izoblikovano. Žrtev takšnih medijskih manipulacij ni bil samo Trump, temveč tudi demokratski kandidat Bernie Sanders, katerega je Clintonova uspela premagati na identičen način, z medijsko podporo. Sandersovo kampanjo sta zlasti NBC in CNN taktično ignorirala in marginalizirala njegovo pomembnost s trditvami, da ima samo minimalne možnosti za zmago. To je Hillary dobesedno omogočilo “sprehod” do demokratske nominacije.
Ko se je dejansko začela ameriška predsedniška tekma, so bili lahko ameriški volivci ogorčeni že na prvem predvolilnem soočenju, ki ga je s prenosom v živo na televiziji NBC vodil Lester Holt; Trumpa je prekinil kar 42-krat, Clintonovo samo 8-krat. In čeprav so spletne ankete pokazale, da je Trump prepričljivo dobil verbalni dvoboj, sta obe veliki zasebni hiši za zmagovalko večera razglasili Clintonovo. Enako je veljajo tudi za poznejša soočenja, ki jih je na CNN vodil Anderson Cooper.
Ljudstvo si ni želelo nadaljevanja zgrešene Obamove politike
Drugi razlog za Trumpovo zmago je, da ljudje lažem Hillary Clinton preprosto niso verjeli več. Niti si niso želeli nadaljevanja politike zdajšnjega demokratskega predsednika Baracka Obame; zmaga Trumpa je jasen NE ljudstva levim političnim elitam, Wall Streetu in trenutni zunanji politiki ZDA. Ljudstvo si ne želi tretje svetovne vojne, proti kateri bi z veliko gotovostjo peljala nevarna Hillaryjina politika, hkrati pa si želijo nazaj svojo deželo, ki je zaradi nekontroliranega pritoka ekonomskih migrantov nevarno zavijala na zgrešena evropska pota.
Zanimivo, Washington Times je pred dnevi objavil svojo raziskavo, da niti volivci, ki so v anketah napovedovali, da bodo svoj glas oddali Hillary, v njeno iskrenost niso verjeli več. Pika na i je bila afera z elektronsko pošto in 150 tisoč sporočili, katerih preiskavo je FBI za čuda opustil. Že samo dejstvo, da so v samo nekaj dneh lahko pregledali takšno količino sporočil, je bilo samo po sebi neverjetno in dokaz, da so bili pritiski na FBI preveliki. FBI je bil bržkone zadnji žebelj v krsto Clintonove; Američanom je postalo jasno, da lahko korupcijo ustavijo samo s spremembami.
Na strani Clintonove je bil seveda tudi njen demokratski kolega in zdajšnji predsednik ZDA, Barack Obama. Slednji je Hillary premagal v bitki za demokratsko nominacijo leta 2008, ko se je Clintonova prav tako posluževala izjemno umazane kampanje, a je na koncu priznala poraz in se preselila v ameriško zunanjo diplomacijo. Obame je bilo ljudstvo glede na javnomnenjske raziskav prav tako naveličano, želelo si je sprememb, teh pa ne bi moglo biti z nadaljevanjem njegove politike, ki navkljub evforiji ob izvolitvi leta 2008 ni prinesla nobenih sprememb v korist državljanov, temveč poslabšanje kvalitete življenja večinskega delavskega razreda in krepitev elit.
Levičarski mediji dno kampanje dosegli z blatenjem bodoče prve dame, Slovenke Melanije Knavs
Vseeno je medijem do zadnjega uspelo ustvarjati mite o tem, zakaj bi bila Hillary Clinton boljša izbira za ameriške državljane; izpostavljali so njeno vlogo prve dame v 90. letih, ko je bil predsednik ZDA njen soprog Bill Clinton, kar nikoli prej v ameriški zgodovini ni bilo videno kot ustrezna kvalifikacija za tako odgovorno funkcijo. Po drugi strani so v Trumpovi soprogi, Slovenki Melaniji Trump (prej Knavs), iskali priložnost za senzacionalistične zgodbe in jo poizkušali očrniti v očeh ameriške javnosti s trditvami, da nikakor ni primerna za prvo damo.
Neupravičeno so jo predstavljali kot nepismeno bivšo manekenko, čeprav je na odru, kjerkoli se je pojavila v času Trumpove volilne kampanje, naravnost blestela. Pika na i pristranskemu poročanju ameriških medijev je bilo CNN-ovo pokrivanje volilnega dne v ZDA, ko so celoten torek gostili goste, ki so podpirali Clintonovo, pa tudi Trumpovega sina Donalda mlajšega, katerega so zasipali izključno z vprašanji, kako bo njegov tabor prenesel morebiten poraz.
Slovenski mediji so, z izjemo Nove24TV, očitno navijali za Clintonovo
Zaskrbljujoče je, da so temu trendu ves čas predvolilne kampanje, pa tudi na dan volitev, sledili tudi slovenski mediji na čelu z javnim servisom Televizije Slovenije. Gonja proti Donaldu Trumpu se je začela že praktično ob njegovi vložitvi kandidature za republikansko nominacijo, slovenski mediji, z izjemo Nove24TV, so ga predstavljali kot nekvalificiranega tepca in zvezdo reality showov, s katerim na čelu naj bi bile ZDA in svet pogubljena, Hillary pa predstavljali kot edino možno rešitev. Za povprečnega slovenskega državljana je bilo tako praktično nemogoče ustvariti si lastno mnenje o ustreznejšem kandidatu za ameriškega predsednika..
Največji slovenski televizijski hiši RTV in POP TV sta podrobno spremljali volilni dan, in če lahko 24ur primerjamo s televizijama CNN in NBC, ki sta v zasebni lasti in zato pristranskost delno razumemo, je naravnost nedopustno, kako si lahko takšno očitno navijanje za zmago demokratske kandidatke privošči javna televizija, ki naj bi bila servis vseh državljanov. Izjave domnevno objektivnih novinarjev, kot je Edvard Žitnik, ki so pozno v noč še naprej “upali na preobrat Clintonove”, je izjemno zaskrbljujoče tudi zaradi naslednjih slovenskih parlamentarnih volitev leta 2018, saj daje slutiti, da bo tudi slovenska leva politična elita znova deležna takšnih favoriziranj, kar se je v preteklosti redno dogajalo.
Američanov je dovolj laži, kdaj bodo spregledali tudi slovenski volivci?
Izvolitev Donalda Trumpa je velika zmaga za demokracijo, so si danes enotni redki nevtralni ameriški mediji, medtem ko levičarski mediji vztrajajo, da gre za upor ljudstva zoper Washington. Hkrati pa razplet ameriških volitev predstavlja izziv tudi za slovenske levičarske medije in njihovo strategijo na naslednjih volitvah, saj je zdaj postalo jasno, da s pristranskostjo in lažmi tvegajo podoben upor ljudstva kot v ZDA. Samo še vprašanje časa je, kdaj bodo to, da jim levičarski mediji že več kot dve desetletji lažejo, doumeli tudi slovenski volivci.
Luka Svetina