Evropska unija združuje 28 držav, 24 jezikov in več kot 500 milijonov prebivalcev združenih v raznolikosti. Po tragičnih dogodkih v dveh svetovnih vojnah, je prišlo do odločitve o povezovanju med evropskimi državami, s čimer bi zagotovili miroljubno in enakopravno sodelovanje med članicami. Očetje združene Evrope: Konrad Adenauer, Jean Monnet, Robert Schuman in ostali so sledili predvsem enemu cilju: odpraviti vzroke za nastanek novih vojn v Evropi. Evropskega povezovanja torej niso narekovali le ekonomski interesi, temveč je bistveno vlogo odigrala tudi želja po spravi, miru, demokraciji, svobodi, enakosti in spoštovanju človekovih pravic.
Edinstvena gospodarska in politična zveza, v katero je 1. maja 2004 vstopila tudi Slovenija, temelji na demokratični ureditvi. 751 poslancev iz 28 držav članic v Evropskem parlamentu zastopa interese državljanov in državljank Evropske unije.
Celotno oddajo Objektiv – Reportaža iz Bruslja iz Evropskega parlamenta si lahko pogledate tukaj:
Evropski parlament je neposredno izvoljeno telo Evropske unije z zakonodajnimi, nadzornimi in proračunskimi pristojnostmi. Vsakih 5 let volivke in volivci odločimo katerih 751 poslancev bo zasedlo plenarno dvorano in pred dvema letoma in pol je funkcijo evropske poslanke prevzela tudi Patricija Šulin, ki je bila izvoljena na listi Slovenske demokratske stranke. V Evropskem parlamentu je stranka SDS članica Evropske ljudske stranke, največje in najmočnejše politične sile v Evropi.
EU se je z migrantsko krizo spopadala prepočasi
Evropska unija se nahaja na prelomnici. Sanacijo gospodarske krize je zasenčila migrantska kriza, ki je prizadela tudi našo državo približno pred letom dni. Po besedah Šulinove se je EU z migranstko krizo spopadla počasi, celo prepočasi, pri čemer je opozorila na težavo, da je imela vsaka izmed držav članic svoj pogled na reševanje nastale situacije.“Slovenija se je zelo nepripravljeno lotila migrantske krize, lahko bi rekla celo neodgovorno, saj migrantom in beguncem pri prehodu meje ni odvzemala prstnih odtisov.”
Šulinova je prepričana, da glede na to, da ti ljudje s seboj večinoma niso imeli dokumentov, bi takšen seznam ljudi prispeval k večji varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije. Tako pa so slovensko mejo prečkali teroristi, ki so bili vpleteni v organizacijo terorističnih napadov po Evropi. Evropska poslanka je opozorila, da so na to nevarnost opozarjal predsednik poslanske skupine SDS Janez Janša, kot tudi vsi ostali poslanci. “Poleg tega, da so glasno opozarjali na prepočasno odzivanje Slovenije na migrantsko krizo, so podajali tudi številne konkretne rešitve za reševanje nastale situacije.”
Nezakonite migrante bi bilo treba vrniti tja od koder so prišli
“Zagovarjam solidarnost, vendar je potrebno poskrbeti za varnost,” je poudarila poslanka in dodala, da je nujna pomoč vsem vojnih beguncem, ki so pribežali iz vojnih žarišč, vse nezakonite ekonomske migrante, ki so nezakonito prečkali mejo, pa je potrebno čimprej vrniti od tam, od koder so prišli. Šulinova je podala prepričanje, da bi bilo najlažje zajeziti ali preprečiti nadaljnji migrantski val tako, da se pripomore k reševanju problema pri njegovem izvoru nastanka.
Iz strani Evropske unije je bil ustanovljen Skrbniški sklad za Afriko, v katerem je zagotovljena pomoč v višini skoraj 2 milijard evrov pomoči tem državam, z namenom, da bi le te vzpostavile namestitvene centre in izvedle druge ukrepe. “Vsekakor bo v nadaljevanju potrebno dogovarjanje tako s Turčijo kot tudi z Grčijo in z vsemi ostalimi akterji, ki so vključeni v nastalo situacijo,” je izjavila poslanka. “Upam, da se bo zadeva rešila po mirni diplomatski poti.”
Je prava borka na področju enakosti med spoloma
Šulinova je kot stalna poročevalka za enakost med spoloma pri Odboru za proračun dejala, da v Evropski uniji veliko pozornosti namenijo prav enakosti med spoloma, ne pa zgolj v državah članicah, ampak tudi v državah tretjega sveta, kjer so te zadeve še vedno v povojih. Predvsem otroci in ženske so s prihodom migrantskega vala največkrat žrtve kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. EU si tako prizadeva k razumevanju problematike neenakosti med spoloma in k reševanju le te.
V Evropi so ženske vedno manj varne
Številna kriminalna dejanja opozarjajo, da je situacija resna, kot primer pa lahko vzamemo skupinska posilstva na silvestrsko noč. “V Evropi smo ženske vedno manj varne”, je povedala in dodala, da vsekakor popolne varnosti ni mogoče zagotoviti, je pa mogoče med ženskami vzpodbuditi zavest, da se ženske pravočasno obrnejo na varnostne in policijske organe, z namenom preprečevanja spolnega nasilja in drugih oblik kriminalitete.
Potreben je odločnejši boj proti Islamski državi
Evropska unija ni imuna na ekstremistična gibanja in teroristične napade, ki so se dogodili v Franciji in Bruslju in povzročili številne smrtne žrtve nedolžnih ljudi. Šulinova je izpostavila, da bi bilo mogoče najlažje reševati nastalo situacijo s pomočjo odločnejšega boja proti Islamski državi. “V evropskem proračunu so zagotovljena višja sredstva za varnost znotraj Unije kot v boju proti terorizmu.”
Spomnila je na minuli teroristični napad, ki se je pripetil v Bruslju, v zgodnjih jutranjih urah in pojasnila, da so se razmere varnostno zaostrile. “Ker je bilo bruseljsko letališče poškodovano, letala niso letala, zato se je moral vsak, ki se je želel v tistem tednu napotiti domov, najti drugo letalo iz letališča v eni izmed sosednjih državah kot je na primer Francija.” Poudarila je, da je iz teh razlogov varnost še vedno poostrena. “Takšno ravnanje še posebej pozdravljam.”
Komisiji je Šulinova zastavila že kar 50 vprašanj
V pogovoru z Juretom Ferjanom je Šulinova razkrila, da je v svojih prvih dveh letih delovanja, Komisiji zastavila že kar 50 vprašanj na najrazličnejših področjih kot so mobbing, področje sociale, davkov,enakosti med spoloma, itd. Posebej je izpostavila problematiko glede radiofrekvenc in spora med Slovenijo in Italijo, saj je nemalokrat moteno oddajanje slovenskih radijskih postaj.
Brexita številni v EU niso pričakovali
Če se je Evropska unija do nadaljnjega vztrajno širila, pa se je očitno tudi ta trend nekoliko spremenil. Prvič v zgodovini Unije se je namreč zgodilo, da je članica, in to ne katera koli, izstopa na podlagi večinske volje ljudi. Šulinova je priznala, da te odločitve ni pričakovala, verjame pa, da obstoj Unije iz tega razloga ni niti malo ogrožen. “Vsekakor to ne pomeni, da bo Velika Britanija izstopila takoj, saj je potrebna sprožitev 50. člena Lizbonske pogodbe, da se bo lahko začel proces izstopa.”
Brexit predstavlja svarilo, da Evropa kot taka potrebuje spremembe. “Potrebujemo enotno združeno Evropo, katere članica je tudi Slovenija. Potrebujemo enotno politiko na marsikaterem področju in odpravo tistih ovir, ki najbolj ovirajo delovanje nekaterih institucij.”
Evropska poslanka je posebej aktivna na področju izboljšanja iskanja izgubljenih otrok
Patricija Šulin veliko svojega časa namenja preprečevanju nasilja, zaradi česar je aktivna znotraj Evropske mreže za opozarjanje o reševanju otrok in policijske mreže za pogrešane otroke Amber Alert Europe. V začetku letošnjega leta je Šulinova skupaj z 19 poslanskimi kolegi v Evropskem parlamentu sprožila pobudo k izboljšanju v primeru iskanja pogrešanih otrok. V primeru, če pogrešanega otroka ne najdejo v 3 urah, se kar v 76 primerih zgodi, da je ta otrok najden mrtev brez organov ali pa je oddan v spolno suženjstvo, prisilno delo, poroke. “To problematiko sem spodbudila pri vseh pristojnih v Sloveniji, saj je Slovenija ena izmed držav članic, ki se tej mreži še ni pridružila. Vlada pa je na pobudo odgovorila, da bo stvar preučila.”
Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija postala del skupnega evropskega proračuna, od katerega se, čeprav je Slovenija še vedno neto prejemnica, preveč pričakuje. “Na oktobrskem plenarnem zasedanju smo podprli povečanje postavk na področju zaposlovanja mladih, za rast gospodarstva v EU in tudi na postavkah, ki pripomorejo k temu, da se hitreje reši begunsko-migrantska kriza.” Evropski proračun je velik približno 1% BDP-ja držav članic.
Vse od leta 2004 je Slovenija neto prejemnica sredstev, tako pa bo še ostalo nekaj časa. Za leto 2016 bo Slovenija v proračun vplačala 440 milijonov evrov, iz njega pa bo prejela skoraj milijardo evrov. Poleg teh sredstev, pa ima Slovenija na voljo sredstva iz skladov, ki so ji na voljo, tako, da je črpanje teh sredstev odvisno od izvedenih aktivnosti.
N. Ž.