Voditelji EU in Turčije so se zbrali v Bruslju na izrednem vrhu, kjer bo znana usoda balkanske migrantske poti. Cerar je ob tem dejal, da je zaprtje balkanske poti neizogibno, po tem, pa bo Slovenija začela pričela sprejemati premeščene begunce. Zaprtju balkanske migrantske poti pa naj bi nasprotovala Juncker in Merklova. Turčija naj bi predlagala sistem ena za ena – za enega vrnjenega ekonomskega migranta bi morala EU sprejeti enega begunca iz Sirije.

Na izrednem vrhu bodo skušali najti rešitev za največjo migrantsko in begunsko krizo od druge svetovne vojne. Evropska unija si prizadeva, da bi zaprla balkansko pot za migrante in želi prepričati Turčijo, naj vzame nazaj ekonomske migrante, ki niso upravičeni do azila. EU bi Turčiji namenila 3 milijarde evrov pomoči. Turčija pa je danes že zahtevala še dodatne 3 milijarde evrov pomoči.

Cerar: Po zaprtju migrantske poti bo Slovenija začela nameščati premeščene begunce
Ob prihodu na vrh je Cerar dejal, da je zaprtje balkanske poti za nezakonite migrante nujno. Ko bo ta učinkovito zaprta, pravi, da bodo lahko odstranili tudi tehnične ovire. ”Slovenija je doslej začasno delno preložila popolno izvajanje schengenskih pravil, zdaj pa jih bo začela v celoti izvajati,” je dejal Cerar in dodal, da bo Slovenija po zaprtju poti v letu in pol sprejela 567 beguncev, poroča STA.

Slovenija bo po Cerarjevih besedah aprila sprejela prvih 40 do 50 beguncev in potem vsak mesec približno toliko, tako da bi v letu in pol prišli do omenjene številke 567.

Merklova in Juncker ne želita zapreti balkanske poti
Pojavljajo pa se tudi prva nasprotovanja zapiranju balkanske poti za migrante. Po navedbah nekaterih tujih medijev, naj bi iz virov blizu vrha EU izvedeli, da želita Juncker in Merklova iz dogovora črtati besedno zvezo, da je balkanska migrantska pot zaprta. ”Upam, da nam uspe doseči soglasje, a pot bo težka. Pred nami je več ur pogajanj,” je pred začetkom vrha dejala nemška kanclerka.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je dejal, da ne verjame, da bo ta vrh v znamenju zapiranja vrat Evrope. ”Upam, da lahko najdemo humanitarno rešitev za begunce, ki potrebujejo našo zaščito,” je dejal Schulz.

EU sources: Juncker and Merkel want to cancel sentence "Western Balkans Route is now closed" from EU summit statement. #EUCO

— Stefan Leifert (@StefanLeifert) March 7, 2016

Nujna večja pomoč Grčiji, Turčija bi menjala ena za ena
EU namerava sprejeti tudi načrte za večjo pomoč Grčiji v trenutni situaciji. Voditelji so namreč prepričani, da gre za kolektivno odgovornost Evropske unije, da zagotovi hitro in efektivno mobilizacijo beguncev.

Vrh bo potekal v dveh delih. Prvi del bo vključeval Turčijo, na drugem delu pa se bodo sestale samo države članice EU in se skušale dogovoriti glede skupnega pristopa k reševanju krize.

Turčija naj bi neuradno predlagala tudi nov način razdelitve prebežnikov med EU in Turčijo po načelu ena za ena. Za vsakega nezakonitega migranta, ki ne ustreza kriterijem za azil, ki bi ga Turčija sprejela iz Grčije, naj bi zahtevala preselitev enega sirskega begunca v Evropsko unijo.

V EU še ni soglasja glede skupne politike
Lani je iz Turčije preko Grčije v EU nezakonito vstopilo več kot milijon ljudi. Kljub temu pa države EU ostajajo razdeljene glede pogledov na reševanje krize. Na eni strani sta Nemčija in Švedska, ki sta migrantom na široko odprli vrata, na drugi strani pa so Madžarska, Slovaška in Češka, ki migrantov v svojih državah ne želijo, poroča BBC.

Že oktobra je EU namreč sprejela odločitev, da bo iz Grčije in Italije premestila 160.000 prosilcev za azil, vendar je prišlo do zapletov s kvotami in nasprotovanjem nekaterih držav, zato so premestili samo okoli 700 beguncev. EU želi zato sedaj spremeniti sistem in sprejeti centraliziran sistem za procesiranje prošenj za azil.

Nemška kanclerka Angela Merkel in nizozemski premier Mark Rutte sta se s turškimi predstavniki sicer srečala že v nedeljo na turški embasadi v Bruslju.

M. G.