Evropska komisija (EK) je pod drobnogled vzela sum, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) podelila 35 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči javnemu podjetju Lekarna Ljubljana. Del preiskave zajema tudi nedovoljeno državno pomoč 20 občinam, kjer ima javni zavod Lekarna Ljubljana svoje poslovalnice. Tam je nedovoljena državna pomoč znašala okoli 5 milijonov EUR.
Pritožbo na Evropsko komisijo je vložila Petra Žagar, lastnica Lekarne Kosobrin, o kateri smo že pisali, da ji je župan občine Škofljica Ivan Jordan onemogočil poslovanje, na razpisu pa je favoriziral “Jankovićev” javni zavod Lekarna Ljubljana. S tem je oškodoval sredstva občine, omejeval zasebno podjetniško pobudo in konkurenco ter utrdil monopol Lekarne Ljubljana za 25 let. Sedaj je omenjeno delovanje za časovno obdobje desetih let pod dobnogled vzela Evropska komisija, saj so bili državni regulatorni organi za dogajanje v Mestni občini Ljubljana in v javnem podjetju Lekarne Ljubljana popolnoma slepi.
Izkoriščanje javnih zavodov za prevladujoč položaj na trgu je najbolj brutalen ravno na lekarniškem področju, kar je v popolnem nasprotju z vlogo javnih zavodov. Ti namreč ne pridobivajo dobička, temveč presežek, ki gre v občinski proračun. V Mestni občini Ljubljana javni zavod Lekarna Ljubljana to s pridom izkorišča, saj ne deluje kot zavod, temveč se obnaša kot podjetje in s prevladujočim položajem ogroža zasebne lekarne. Sicer v javnosti radi razglašajo, da delujejo v javnem interesu, vendar te floskule skozi dražje in manj kvalitetne storitve vedno plačajo končni uporabniki. V normalnih pogojih bi morale vse lekarne delovati kot družbe z omejeno odgovornostjo ter med seboj tekmovati pod enakimi pogoji – s ceno in kvalitetnimi storitvami. Zavode pa bi morali ustanavljati tam, kjer ni tržnega interesa in je potreba po lekarniških storitvah vseeno prisotna.
Nedovoljena državna pomoč v MOL
Iz potrjenega zaključnega računa proračuna MOL za leto 2014 je razvidno, da JZ Lekarna Ljubljana Mestni občini Ljubljana na dan 31. 12. 2014 dolguje terjatev v višini 35.036.742 evrov. Višina dolga, ki ga ima Lekarna Ljubljana, tako predstavlja preko 17 % celotne zadolženosti občine Ljubljana, ki po javnih podatkih za leto 2014 znaša 202 milijonov EUR. Obenem ta dolg predstavlja kar 42 % celotnega dolga, ki ga imajo vsa javna podjetja v lasti Mestne občine Ljubljana (po nekaterih podatkih dolg znaša preko 82 milijonov EUR). V primeru, da vsi potrebni zakonski pogoji predhodno niso bili izpolnjeni, se dolg JZ Lekarna Ljubljana 35.036.742 EUR do ustanovitelja MOL lahko smatra kot nedovoljena državna pomoč, ki jo je Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana podelila Mestna občina Ljubljana. To predstavlja kršitev 107. člena Pogodbe o delovanju EU in pomeni nezakonito izkrivljanje konkurence s pomočjo javnih sredstev.
Prevladujoč tržni položaj
Nadalje obstaja tudi sum zlorabe prevladujočega tržnega položaja in podeljevanja nedovoljene državne pomoči v skupni višini preko 5 milijonov evrov Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana v drugih občinah, kjer ima omenjeni javni zavod svoje lekarniške enote.
Neenaka obdavčitev in oškodovanje proračuna
Predmet pritožbe pri Evropski komisiji je tudi neenaka obdavčitev zasebnih lekarnarjev, ki za isti promet plačujejo skoraj trikrat več davka kot javni lekarniški zavodi v lasti občin. Posledično so zasebni lekarnarji v veliko slabšem položaju in zato manj konkurenčni. Zaradi neenake obdavčitve je bil v zadnjem desetletju proračun Republike Slovenije oškodovan za več kot 15 milijonov EUR. Vprašljivo je tudi ravnanje Ministrstva za finance, ki dopušča kršenje Zakona o javnih financah: gre namreč za neenako obdavčitev enakih storitev ter posledično oškodovanje proračuna RS. Stanje, ko so enake storitve obdavčene različno samo zaradi drugačne pravnoorganizacijske oblike, predstavlja diskriminacijo in prav tako pomeni očitno kršitev pravil EU.
Sodeč po odzivu Evropske komisije je preliminarni postopek v zvezi s pritožbo pričet in so s tem povezane aktivnosti že v teku. V primeru, da bo sum nedovoljene državne pomoči tudi potrjen, lahko Evropska komisija kršiteljem naloži visoke mandatne kazni in zahteva vračilo celotnega zneska nedovoljene pomoči, skupaj z obrestmi za obdobje do 10 let nazaj.
Bo ukrepala tudi država?
Lekarna Kosobrin se je za postopek pred Evropsko komisijo odločila zaradi neodzivnosti Agencije za varovanje konkurence RS, ki se do sedaj ni odzvala na predstavljeno omejevanje konkurence ter mačehovskega odnosa države do lekarnarjev-zasebnikov, saj do danes naštetih kršitev konkurenčne zakonodaje EU ter kršenje mednarodnih pogodb ni preprečila in ustrezno sankcionirala. Hkrati vlado in zakonodajalca še pozivajo, da takoj izenačit pogoje zasebnih lekarn z javnimi zavodi ter tako omogočita zakonito in pošteno konkurenco na trgu lekarništva v Sloveniji. V kolikor bo Evropska komisija ugotovila kršitve konkurenčne zakonodaje EU, bodo oškodovanci vložili tudi odškodninske tožbe.
M. P.