“Oddaja Arena ta ponedeljek z Vido Petrovčič. Naslednji ponedeljek pa komentar tedna, nesrečni piarovski spini (Ciao, Ana …) in trpke zgodbe o ukradenih novorojenčkih iz časa 80-ih let Yu režima. In še kaj …,” je preko omrežja X o usodi oddaje Arena sporočil voditelj oddaje Igor Pirkovič. Kot smo izvedeli, prihodnji teden oddaje ne bodo predvajali, čeprav je že posneta.

Oddaja Arena vsak ponedeljek predstavlja nekakšen prostor za soočanje mnenj in pogledov na aktualne politične in družbene razmere. V razpravah je sodeloval širok spekter gostov, ki je podajal razmišljanja in poglede o politiki in vedno zanimivih temah. Ker se je razpravljalo o temah, ki jih osrednji mediji radi zamolčijo, vladajoči, vključno z nevladniki, niso skrivali svojega nezadovoljstva nad omenjeno oddajo. Odstranitev slednje s programa je po kadrovskih rošadah vladajočih kot kaže naslednji korak k depolitirani RTVS oziroma korak k enoumju.

Pirkovič v ponedeljek zadnjič na ekranu?!
“Spoštovani gledalci, včasih je bilo v oddaji Arena tudi kaj nerodnega za oblast in za leve aktiviste. Vabili smo vse, pomagali ljudem v stiski in odpirali medijski prostor. Z dejstvi in posnetki. Kot slišim, sem bil v ponedeljek zadnjič na ekranu. Pazite nase in hvala,” je izpostavil novinar javne RTVS Pirkovič. Novinar Bojan Požar je razkril, kdo se skriva za izvajanjem eksekucij. “Eksekucije izvaja Polona Fijavž, v.d. odgovorne urednice informativnega programa TVS, pod izgovorom, da se premalo poroča o poplavah. Ker da bo zdaj do novega leta treba poročati predvsem o poplavah.”

Vršilka dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa RTV Polona Fijavž izvaja kadrovske “eksekucije” znotraj javne hiše. (Foto: RTV)

Nadaljujejo se tudi kadrovske menjave
V dopoldanskih urah se je po navedbah Požarja na vrhu informativnega programa TVS odvijalo “dopoldne dolgih nožev“. Fijavževa, ki je po odstopu Jadranke Rebernik postala v. d. odgovorne urednice informativnega programa, je namreč šla v zamenjave in sekanje vsega po vrsti. Dejan Ladika je postal urednik DIO (dnevno-informativnih oddaj), Nataša Rijavec Bartha urednica notranje politike, Marta Razboršek pa urednica zunanje politike. “Polona Fijavž, očitno zato pripeljana iz Nemčije, in vse naj bi se zdaj odvilo s svetlobno hitrostjo,” je napovedal in dodal, da naj bi po Areni padla še oddaja Pričevalci z voditeljem Igorjem Možino.  

Na javno RTVS smo naslovili novinarsko vprašanje v zvezi z ukinitvijo oddaje Arena, kje so torej razlogi za njeno ukinitev in kdo je tisti, ki je sprejel omenjeno odločitev. Ko odgovor prejmemo, ga objavimo. Predsednico Inštituta 8. marec Niko Kovač pa bo najverjetneje vest o ukinitve oddaje navdušila, saj so v nevladni organizaciji 8. marec pozdravili odhod direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije.

Sara Kovač

Prvo obvestilo so v PU Karlovac prejeli okoli 15.40, v njem pa so pripadniki Specialne policijske enote Osijek sporočili, da so ujeli skupino migrantov v obmejnem kraju Koranski Lug na območju Cetingrada, vasi, ki se nahaja na sami meji z BiH in v neposredni bližini Bogovolje, vasi, ki jo je prejšnji teden obiskal minister za notranje zadeve Davor Božinović. 

Območje je sicer tudi izhodišče migrantske poti preko Hrvaške, na drugi strani meje pa sta mesto Šturlić in Hadžin Potok med Veliko Kladušo in Bihaćem, ki se migrantom očitno zdi najboljša lokacija za nezakonit vstop v Republiko Hrvaško.

Streli odjeknili še na eni lokaciji
Ali so na policaje streljali migranti, tihotapec ali kdo drug, za zdaj ni znano, bo pa  kmalu, saj primer preiskuje policija dveh držav Približno 15 minut po streljanju je hrvaška policija o dogodku obvestila vodjo izmene obmejne policije Velika Kladuša in takrat je bilo dogovorjeno, da bo bosanska policija poslala razpoložljive patrulje v Hadžin Potok in okolico. Istega popoldneva so splitski specialci, ki prav tako dežurajo na tem terenu, sporočili, da so slišali še dva strela na strani BiH meje, a za razliko od kolegov iz Osijeka pravijo da ne kaže, da bi bili streli usmerjeni proti njim.

Foto: AFP

Migrantski val vse bolj pritiska tako na Evropo kot tudi na Slovenijo. Le v zadnjih 24 urah so slovenski policisti prijeli 271 ilegalnih migrantov. Vlada pa je še naprej odločena podreti panelno ograjo, ki omogoča kontroliran nadzor nad prihodi ilegalcev.

A. G.

Bivši ameriški predsednik ZDA Donald Trump je vnovič navdušil svoje podpornike. Tokrat jih je pozitivno presenetil v baru Treehouse Pub, v mestu Bettendorf, v zvezni državi Iowa. Ob vstopu v restavracijo so ga pričakali glasni vzkliki in aplavdiranje, poroča Breitbart News.

Bivši predsednik je ob tej priložnosti delil avtograme. Eni od zagrizenih mlajših podpornic pa se je celo podpisal na prsi in roko. Dekle je bilo ob tej edinstveni priložnosti nasmejano do ušes. Množica je večkrat vzkliknila “Radi imamo Trumpa!” medtem ko se je nekdanji predsednik prebijal skozi gnečo v pivnici.

Navdušena Trumpova podpornica je v baru prejela avtogram bivšega predsednika ZDA. (Foto: X)

Med podpornike je zatem razdelil škatle s picami, tako kot poprej v drugih mestih po državi. Pred svojim obiskom pivnice je sicer nagovoril tudi podpornike v Maquoketi in Dubuqueju v Iowi. Med nagovorom v Dubuqueju je obljubil, da bo napotil mornarico Združenih držav, da uvedejo popolno morsko blokado oziroma pregled ladij, v povezavi s tihotapljenjem droge fentanil ali sestavin za njegovo izdelavo.

President @realDonaldTrump stops by TreeHouse Pub in Bettendorf, Iowa! pic.twitter.com/BFixyCYIHr

— Margo Martin (@margommartin) September 20, 2023

Crowd chants “WE LOVE TRUMP!” in TreeHouse Pub pic.twitter.com/dqzMIlRtAe

— Margo Martin (@margommartin) September 20, 2023

WE LOVE TRUMP! WE LOVE TRUMP! WE LOVE TRUMP! pic.twitter.com/KYcJRFapQB

— Steven Cheung (@TheStevenCheung) September 20, 2023

“We’re die-hard! Trump 2024!” Treehouse Pub employee tells President @realDonaldTrump pic.twitter.com/fRqNjFTB7s

— Margo Martin (@margommartin) September 21, 2023

One bite, everybody knows the rules. @realDonaldTrump passing out pizzas at TreeHouse Pub in Bettendorf, Iowa! pic.twitter.com/258Z7D9zeD

— Steven Cheung (@TheStevenCheung) September 20, 2023

Domen Mezeg

Tu je Evropski teden mobilnosti. Imamo tudi najbolj zeleno vladno koalicijo doslej, vlaki pa nadpovprečno zamujajo (gledano na celotno EU). Namesto da bi se uredilo železniški promet, da bi imeli manj prometnih nesreč na cestah ter manj toplogrednih izpustov, razmere ostajajo nevzdržne. Vlaki zamujajo tudi po štirideset minut!

Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes državno družbo vodi že vse od leta 2012, prihodnje leto pa se mu bo iztekel njegov tretji mandat. Bojda velja za človeka, ki je državno podjetje izkopal iz rdečih številk, vendar pa mu gre precej slabše od rok, ko je govora o točnosti vlakov. Nedvomno lahko pričakujemo, da se bodo ljudje navdušeno odločali za več vožnje z vlakom. Podatki so neusmiljeni. Leta 2018 je bila točnost Slovenskih železnic (regionalni in lokalni vlaki) druga najslabša v EU!

V sodstvu imamo večne postopke, v zdravstvu čakalne vrste, v Slovenskih železnicah pa prenovitvena dela!
Slabše se je odrezala le še Romunija. Ko gre za točnost hitrih in mednarodnih vlakov pa smo bili prav tako na predzadnjem mestu. Za nami je bila le še Grčija. V mednarodnem tovornem prometu pa smo “pristali” na samem dnu. Točnih je bila zgolj petina mednarodnih tovornih vlakov. In kaj na to porečejo “večni” direktor Mes? Da so kriva prenovitvena dela. V sodstvu imamo neskončno dolge postopke, v Ljubljani nedokončan projekt Stožice, na državni ravni zamude pri popoplavni pomoči, v zdravstvu brezkončne čakalne vrste, v primeru Slovenskih železnic pa obnovitvena dela. Vsem nam bo prej pognala bela brada, preden bodo vozni redi dosegali standarde evropske civilizacije. Spomnimo: Mes je bil v preteklosti že obtožen spornih kupčij s tranzicijsko levico (tukaj).

Večni generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. (Foto: STA)

Domen Mezeg

“To je moj tretji zakon, da se popravi krivice in poplača razlaščence, ki jih je vlada Alenke Bratušek razlastila konec leta 2013 in 2014,” je dejal poslanec Jože Tanko. Kot je ocenil, bančna luknja ni nastala zaradi malih delničarjev ali lastnikov podrejenih obveznosti, so pa predvsem ti utrpeli izgubo. Slovenija je tudi edina, ki še ni poplačala razlaščencev, je dodal. Da bi se izognili dolgim in dragim sodnim postopkom, je po njegovem mnenju najprimerneje, da se poplačilo razlastitve zaključi tako, da se za delnice upošteva zadnja revidirana knjigovodska vrednost, za podrejence pa nominalna vrednost skupaj z obrestmi, ki so bile dogovorjene ob izdaji podrejenih obveznic.

“Končna višina nadomestila naj se določi tako, da se razlaščencem prizna linearna štiriodstotna obrestna mera od razlastitve naprej, da se končno nadomestilo zmanjša za vsa morebitna izplačila, ki jih je upravičenec že prejel na drugi pravni podlagi, in da po vzoru tuje prakse poplačilo prevzame država,” je povzel svoj najnovejši predlog.

Koalicija bi uredila drugače
Vlada se tudi s tem njegovim predlogom ne strinja. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, temelji na napačni predpostavki, da je bila sanacija bančnega sistema nezakonita. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so bili izredni ukrepi zakoniti in skladni z ustavo, da pa zakon ni omogočal učinkovitega pravnega varstva, je povzela. “V pripravi je nov predlog zakona, ki je že bil v javni obravnavi. Ta bo med drugim urejal tudi vsebine, ki jih ureja predlog tega zakona, vendar ob upoštevanju zakonodaje, odločb ustavnega sodišča in relevantnih evropskih predpisov,” je povedala.

Soniboj Knežak je v imenu SD izrazil upanje, da bo vlada ta predlog čim prej predstavila koaliciji, ter da bo čim prej vložen v DZ in sprejet. “Da bodo sodišča lahko potrdila ali ovrgla tezo o škodi in oškodovanosti. Predlog, ki je danes pred nami, pa vse to znova preskoči, razlaščence vnaprej in na splošno razglaša za oškodovance in jim pripisuje nepoučenost. Pravo mesto za rešitev tega spora je sodišče,” je povzel stališče stranke.

Franc Props iz Svobode ne razume, zakaj Tanko, ki je podobna predloga vložil tudi leta 2019 in 2022, tega vprašanja ni uredil v času, ko je stranka, ki ji pripada, vodila vlado in finančno ministrstvo. Milan Jakopovič iz Levice pa je ocenil, da nova različica sicer prinaša nekaj sprememb, “pri čemer pa te niso takšne, da bi bil zakon zrel za nadaljnjo obravnavo“.

Sara Kovač

Policisti so na območju policijske postaje Brežice (Rigonce, Dobova, Loče, Veliki Obrež, Brežice, Bukošek, Obrežje) izsledili in prijeli 112 državljanov Afganistana, 48 državljanov Maroka, 43 državljanov Pakistana, 18 državljanov Indije, 16 državljanov Sirije, tri državljane Burundija, državljana Nepala in državljana Alžirije in na območju PP Novo mesto (Dolnja Težka Voda) državljana Maroka. Skupno so jih prijeli 243.

Na območju policijske uprave Koper so policisti v zadnjih 24ih urah obravnavali 27 nezakonitih prehodov državne meje.

Na območju policijske uprave Ljubljana so prijeli enega nezakonitega migranta.

Andrej Žitnik

“V enem samem dnevu (20. 9. 2023) je koaliciji uspelo ponižati veterinarsko in pravno stroko, lojalne državljane v času epidemije, kmeta, duhovnika, podeželje, zdravnike in zdravo pamet; rehabilitirati in nagraditi ekstremno, nasilno ulično para vojsko režima; priznati, da ilegalnih migracij ne zaustavljajo, ampak z njimi “upravljajo”. Dno se bliža vse hitreje,” je zapisal na socialnem omrežju X.

Koalicija je na včerajšnji seji državnega zbora sprejela dve zakonski spremembi, ki naslavljata kmete. Novela zakona o zaščiti živali uvaja posebne skupine “kvalificiranih prijaviteljev”, ki bodo lahko po končanem 40-urnem tečaju lomastili po kmetijah in ugotavljali, ali določena živel na kmetiji trpi, ali ne. Zakonu je nasprotovala veterinarska stroka, kmeti, opozicija, pomisleke je imela pravna služba državnega zbora in celo ministrstvo za kmetijstvo. Več o zakonskih spremembah, ki jih uvaja novela zakona lahko preberete – TUKAJ.

Na življenje in delo kmetov se nanašajo tudi včeraj sprejete spremembe zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici. Novela zakona vsebuje tri člene, bistvo pa je zajeto v prvem členu, ki bo na naslednjih volitvah v ključne organe zbornice onemogočil kandidaturo posameznikom, ki so v organih političnih strank, ali aktivnim politikom. V koaliciji so zakonu nasprotovali, da je zakon nesprejemljiv, pa so bili mnenja tudi na KGZS, poroča MMC. V opozicijski SDS so opozorili, da je ta celo ustavno sporen, saj krši ustavno načelo enakosti v razmerju do drugih zbornic z obveznim članstvom. Spremembe glede kandidiranja v organe zbornice se namreč nanašajo le na KGZS.

Posebno poglavje ideološkega boja koalicije se nanaša na spremembe zakona o verski svobodi. Spremembe znižujejo višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Sprememba zakona zvišuje zakonsko določeno višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost iz trenutni 48 odstotkov na 60 odstotkov povprečne plače, a hkrati ukinja uredbo, ki jo je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše, ki je višino kritja določila pri 100 odstotkih. Končni efekt je torej znižanje višine kritja prispevkov za 40 odstotkov. Več o tem – TUKAJ.

Rehabilitacija uličnega nasilja
Ob vsem pa se je vlada tudi odločila rehabilitirati politično nasilje. Med 7. marcem in 30. majem leta 2022 je bilo uvedenih približno 62 tisoč prekrškovnih postopkov. Skupen znesek izrečenih glob je znašal okoli 5,7 milijona evrov. SDS je podala določilo, s katerim bi črtali določbe, ki ustavljajo prisilne izterjave glob, stroškov postopkov in odvzete premoženjske koristi, a je bilo zavrnjeno. V opoziciji so prepričani, da zakon povzroča krivice. Opozarjajo, da so bili ukrepi sprejeti z legitimnim ciljem varovanja življenja in zdravja državljanov in da so bili hkrati usklajeni na ravni RU in Svetovne zdravstvene organizacije.

Poseben del zapisa je namenil nekdanjim koalicijskim partnerjem v Novi Sloveniji, ki je po zadnjih volitvah v dogovoru s koalicijo prevzela vodenje Komisije za nadzor javnih financ, ki po “logiki in praksi”, kot je pred časom zapisal predsednik SDS, pripada večji opozicijski stranki.

Medtem pa @NovaSlovenija vladni koaliciji še vedno drži štango, ne prispeva dogovorjenih podpisov pod preiskovalno komisijo GENi, kljub uzurpiranem vodenju in večini v KNJF s to komisijo ne izvaja praktično nobenega resnega nadzora – hkrati pa skupaj z vladajočimi veselo družno…

— Janez Janša (@JJansaSDS) September 21, 2023

Ž. K.

Dva sklepa Agencije RS za okolje (Arsa) iz let 2015 in 2016, ki pravita, da za posamezne dele kanala C0 ni potrebno izdelati študije presoje vplivov na okolje, sta bila izpodbijana s strani kmetov. Leta 2020 je Arso sicer spremenil svojo odločitev, s čimer je povozil preteklo odločitev, s tem pa tudi prikimal kmetom. Ker je Mestna občina Ljubljana s pritožbo tedaj zamudila, sedaj tožijo ministrstvo in mu očitajo, da ne more kar tako spreminjati svojih odločitev, saj je gradnja kanala C0 medtem ves čas potekala naprej.

RTV Slovenija je uspela pridobiti sklep Ministrstva za podnebje in energijo s 4. septembra, iz katerega je razvidno, da so pritožbo kmetov zavrgli z obrazložitvijo, da ni pravnega interesa. Leta 2020 je namreč Arso sprejel odločitev, da je izvedba presoje vplivov na okolje nujna. Odvetnik lastnikov zemljišč Klemen Golob je izpostavil, da od Ministrstva za naravne vire in prostor terjajo odgovor na vprašanje, čemu ne pride do preklica gradbenih dovoljenj. To bi namreč v praksi pomenilo, da bi prišlo do odstranitve kanala C0 iz okolja. Na pojasnila ministrstva ravno tako čakajo tudi na javni televiziji.

MOL vložila vlogo za gradbeno dovoljenje z neaktualnimi dokumenti
Zaenkrat celoten kanal C0 še ni dokončan. Manjkajoči del predstavlja namreč odsek pri Hipodromu Stožice, kjer je do zapletov prišlo na račun pogajanj s tamkajšnjimi lastniki zemljišč. V zvezi z vlogo za gradbeno dovoljenje, ki jo je vložila Mestna občina Ljubljana, in so jo uspeli pridobiti na televiziji, je zanimivo, da je mestna občina vlogi priložila kar neaktualne dokumente Arsa iz leta 2015 in 2016. Kot je namreč znano, je Arso vmes svojo odločitev spremenil, kot kaže pa na MOL-u to preprosto ignorirajo.

V zvezi z odločitvijo Ministrstva za podnebje in energijo je ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ki velja za enega najglasnejših nasprotnikov gradnje drekovoda preko vodonosnika, izpostavil, da se stvari premikajo in da upor ljudi proti Jankovićevemu drekovodu le daje rezultate. “Vztrajajmo!” pravi in ljudi poziva k udeležbi na shod, ki bo v ponedeljek, 25. septembra, ob 14.30 pred ljubljansko mestno hišo.

Pridite na velik shod ZA zaščito pitne vode pred zaszrupitvijo zaradi Jankovićevega pohlepa. TA PONEDELJEK, 25.9., ob 14.30 pred ljubljanskim Magistratom. Povabite naprej! pic.twitter.com/ajeiWLewlB

— Primc Ales (@ales_primc) September 21, 2023

N. Ž.

Včeraj okoli 13. ure so bili policisti policijske uprave Novo mesto obveščeni, da je na območju Dobruške vasi osumljenec poskušal preprečiti izvedbo zemeljskih del na zasebnem zemljišču. Pri tem je lastniku zemljišča zagrozil z orožjem. Lastnik zemljišča oziroma oškodovanec je grožnjo prijavil policiji. Po podani prijavi se je vrnil na kraj, da bi dokončal zemeljska dela. V cilju zbiranja obvestil in preiskave prijavljenega kaznivega dejanja sta na kraj odšla tudi policista.

Pri izvajanju policijskih nalog ju je večje število prebivalcev naselja napadlo in poskušalo preprečiti izvedbo policijskih nalog oziroma prijetje osumljenca. Dva občana sta policistki in policistu priskočila na pomoč, vendar so napadli tudi njiju. Na pomoč smo takoj napotili več policijskih patrulj, policisti so na kraju odvzeli prostost štirim osumljencem. Takoj so pričeli izvajati aktivnosti za izsleditev enega izmed osumljencev, ki je s kraja pobegnil. Pri iskanju so sodelovali tudi policisti drugih policijskih postaj PU Novo mesto, kriminalisti, vodniki službenih psov, območje so pregledovali tudi s policijskim helikopterjem. Izsledili in prijeli so tudi petega osumljenca in ga prav tako pridržali. Vseh pet osumljencev je še vedno v pridržanju. Lažje poškodovane – oškodovanca, policistko in policista – so reševalci oskrbeli, vsi so že v domači oskrbi. Policisti so med preiskavo našli in zasegli tudi zračno puško, s katero je osumljenec grozil.

Intenzivna kriminalistična preiskava še poteka. Kriminalisti ugotavljajo vse okoliščine, po zaključeni preiskavi pa bodo zoper pet osumljencev podali kazenske ovadbe.

Sara Kovač

Direktor javnega podjetja Vodovod sistema B Boštjan Zver je na seji poudaril, da so bile obstoječe cene javne službe oskrbe s pitno vodo sprejete 17. septembra 2020 in ob tem dodal, da inflacija od takrat znašala 18,4 odstotka. “Porast stroškov energije, materiala, stroškov dela in stroškov storitev od časa zadnje potrditve elaborata v letu 2020 narekuje spremembo trenutno veljavnih cen obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, kot to podrobneje izhaja iz predloženega elaborata,” so obrazložili v javnem podjetju Vodovod sistema B.

V razpravi je svetnik SDS Bojan Petrijan izrazil nasprotovanje dvigu cen, saj bi bilo pred sprejetjem sklepa o dvigu cen najprej potrebno poiskati vse možne rezerve, da podražitev ne pade na pleča občanov. Ob dejstvu, da so se v zadnjem obdobju enormno zvišali stroški bivanja v soboški občini, svetniki SDS predloga niso podprli.

Ker so bili svetniki iz vrst Gibanja Svoboda in SD, ki imajo v mestnem svetu večino, zvišanju cen naklonjeni, so sklep vendarle sprejeli, nove cene pa začnejo veljati od 1. oktobra 2023. Cena omrežnine, ki se ne spreminja, znaša za vodovodni priključek 6,7179 evra na mesec brez DDV. Spreminja pa se cena vodarine, ki bo od oktobra naprej znašala 0,7259 evra na kubični meter brez davka na dodano vrednost, kar je 18,96-odstotno povišanje. Ob povprečni porabi deset kubičnih metrov pitne vode na mesec bo tako mesečna položnica na gospodinjstvo v enostanovanjski hiši dražja za 1,78 evra z DDV, na letni ravni pa za 21,36 evra.

Pomurske novice

Ali, kot je na včerajšnji seji povedal poslanec Jože Lenart (SDS): “Razna društva bodo imela prednost pred veterinarji, agronomi, inšpektorji. Jaz, ki sem prebral 2 knjigi o psih, se nimam za poznavalca in eksperta. Za takšen nadzor so pristojni samo tisti, ki so te zadeve resno študirali.”

Poslanka Alenka Helbl (SDS) pa je dejala: “Zakon o zaščiti živali je naperjen proti kmetom, veterinarski stroki, živinoreji in zasebni lastnini. Polna usta so vas in vašega predsednika, da sledite stroki. A že drugič danes govorimo o zakonu, ki ni usklajen s stroko. Kako naj podpremo zakon o zaščiti živali, ki ga je na 13 straneh raztrgala zakonodajno-pravna služba?”

Uvedbi t. i. kvalificiranega prijavitelja nasprotujejo tudi v veterinarski in kmetijski stroki, kjer so prepričani, da se s to določbo degradira veterinarski poklic, 40-urno izobraževanje, ki je potrebno za pridobitev tega naziva, pa je premalo.

Vpliv Tine Gaber
Predlog novele zakona o zaščiti živali so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Pri pripravi je sodeloval tudi kabinet predsednika vlade Roberta Goloba, zastopala ga je spremljevalka Tina Gaber, ki je včeraj na družbenih omrežjih tudi delila veselje na sprejetim zakonom. Doslej pa je znana zgolj po tem, da je v Ljubljani hranila nutrije in da je v preteklosti imela majhnega psička.

Moja Dolenjska

Njuno diplomatsko srečanje se je začelo tako, da se je Joe Biden ob prihodu na oder zapletel v sedemmetrsko brazilsko zastavo. V nekoliko nejasnem govoru je nato govoril o svoji gospodarski viziji.

Na vrsto je prišel Lula da Silva, in če bi pričakovali, da bo zdrsov Bidna konec, se to ni zgodilo. Med govorom brazilskega predsednika se je Biden boril s slušalkami, ki si jih ni mogel natakniti na ušesa. “Me slišite, predsednik Biden? To je zgodovinski trenutek za Brazilijo in za ZDA,” je dejal Lula. “Predsednik Biden, me slišite?” je znova vprašal Lula, pri čemer se je zdelo, da že izgublja potrpljenje. Biden je bil še naprej videti zmeden, ko se je spopadal s slušalkami, Lula pa je nadaljeval s svojim govorom. V nekem trenutku je Biden spustil slušalko in razočarano dvignil obrvi.

Biden just isn’t paying attention when Lula’s asking him if he can hear him. He’s probably thinking about having a nap in his home in Delaware. pic.twitter.com/IXjuAA8Nb8

— Ian Miles Cheong (@stillgray) September 20, 2023

Kasneje je na oder stopil tudi generalni direktor Mednarodne organizacije dela Gilbert Houngbo in se rokoval z obema predsednikoma. Tudi Lula se je približal Bidnu, da bi mu podal roko, ta pa se je po nerodnem pozdravu, namenjenemu občinstvu, obrnil in odkorakal z odra, Lulo pa “pustil na cedilu”. Ko je obrnil hrbet brazilskemu predsedniku, je bil Lula videti jezen in je zamahnil z roko. Nerodno sta odšla vsak na svojo stran.

JUST IN: President of Brazil gets pretty upset after geriatric patient forgets to shake hands on stage.

pic.twitter.com/gGmCTawAjE

— Chuck Callesto (@ChuckCallesto) September 20, 2023

Zdrsi Joeja Bidna
Padci po stopnicah, s kolesa, na odru; dezorientiranost na srečanjih s svetovnimi voditelji, zaspanost pri pogovorih – tovrstni incidenti spodbujajo zaskrbljenost glede Bidnove starosti in nagnjenosti k spodrsljajem, sprožajo pa tudi vprašanja o njegovi primernosti za funkcijo, ki jo zaseda, še posebej zato, ker si prizadeva za ponovno izvolitev leta 2024. Nedavne javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Američanov dvomi v njegovo zadostno duševno in fizično zdravje, pri čemer celo demokrati izražajo zadržke glede njegove sposobnosti učinkovitega vladanja. Zaradi vsega naštetega se je Bidna prijel vzdevek “zaspani Joe”.

A. G.

“V Ukrajino ne pošiljamo več orožja, sedaj bomo oborožili sami sebe z najsodobnejšim orožjem,” je bil jasen premier Mateusz Morawiecki. Poljska stran je vedenje Ukrajine primerjala z utapljajočo se osebo, ki poškoduje svojega pomočnika. Zato so poleg prenehanja vojaške pomoči zagrozili s širitvijo prepovedi uvoza prehranskih izdelkov iz napadene države.

Spor med državama se je zaostril po tem, ko je EU umaknila omejitve uvoza ukrajinskega žita. Poljska, Madžarska, Slovaška in Hrvaška so omejitve obdržale, še vedno pa omogočajo tranzit žita preko njihovega ozemlja. Veliko cenejše ukrajinsko žito bi lahko poplavilo trge omenjenih držav in zaradi svoje nizke cene škodovalo lokalnim kmetom. Še posebej občutljiva je Poljska, ki se pripravlja na parlamentarne volitve. Vladajoča stranka PiS je zaradi tega previdna, da ne bi izgubila podpore kmetov in s tem podeželja. Ukrajina s hudo obremenjenim proračunom po drugi strani išče načine, kako okrepiti javne finance. K temelju tega spora, ki smo ga ravnokar opisali, pa je potrebno dodati še razmeroma asertivno vedenje ukrajinske diplomacije, poroča ABC news.

Stroka ocenjuje, da bo spor kmalu rešen
A vse kaže, da se je prav ta pristop izkazal za problematičnega. “Ukrajina se obnaša kot utopljenec, ki se oklepa vsega, česar se lahko … vendar imamo pravico, da se branimo pred škodo, ki nam jo povzročajo,” je sporočil poljski predsednik države Andrzej Duda novinarjem v torek med zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem govoru generalni skupščini ZN dejal: “Zaskrbljujoče je, da nekateri v Evropi igrajo solidarnost v političnem gledališču – spreminjajo žito v triler. Morda se zdi, da igrajo svoje lastne vloge. Pravzaprav pomagajo postaviti oder za moskovskega igralca.”

Foto: epa

Med strokovnjaki sicer ostaja upanje, da se bo spor razrešil. Sergej Radčenko z Univerze John Hopkins pojasnjuje, da je rešitev spora v interesu obeh držav: “Mislim (upam), da bo ta spor kmalu rešen (Varšava nedvomno razume, da je to, da je Rusija preplavila Ukrajino, druga najslabša stvar poleg tega, da je Rusija preplavila Poljsko).”

Ž. K.

Naravna nesreča v obsegu, kakršen je bil ob avgustovskih poplavah, pomeni tudi izjemen makroekonomski in javnofinančni šok, je v objavljeni oceni zapisal Fiskalni svet RS. Ta je zaskrbljen, da bodo finančna sredstva porabljena za obnovo, ki bo trajala nekaj let, in da bodo porabljena netransparentno in neracionalno. Voditeljica oddaje je predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna povprašala tudi o mnenju glede dodatne obdavčitve bank kot dodatnega ukrepa za pomoč pri poplavah.

Kračun je v enem od intervjujev opozoril na “možnosti zmanjšanja moralnega hazarda“, pri čemer pojasnjuje, da bo imela Slovenija pri sanaciji po poplavah opravka z veliko količino državnega denarja, ki se bo delil po določenih kriterijih, zato morajo biti ti kriteriji zelo jasni in dobro postavljeni, “da bi prišli v poštev tisti, ki so resnično upravičeni“, uvodoma pove Kračun. Pri tem pojasni, da je praksa v primerih velikih projektov, da temu ni vedno tako. Pojasnjuje, da imamo predvsem v tem trenutku opraviti z “močnim sentimentom ljudi in solidarnostjo, zato je toliko bolj pomembno, da država postavi trdna pravila, zato da ne pride do nobenih zlorab, nobene kanalizacije sredstev tja, kjer niso nujno potrebna”.

Kračun: vlada se je s solidarnostnim prispevkom prenaglila
Fiskalni svet je odločitve glede dodatnih davčnih obremenitev ocenil kot prenagljene. Kračun pojasnjuje, da gre za velik obseg škode, da pa je pravilo, da ko “imamo opravka z naravno katastrofo, moramo biti toliko bolj previdni pri javnih financah, da ne sledi finančna katastrofa.” Meni, da bi morala biti država zelo previdna, da ne bi poslabšali finančnega stanja države. “Če sanacijo izpeljemo z dodatnimi krediti, zadolževanjem, na drugi strani to pomeni, da se pojavimo kot dolžnik z višjim obstoječim dolgom, ne glede na razlog za povečanje dolga,” je dejal in dodal, da “je vsaka obremenitev gospodarstva obremenitev, ki povzroča težave podjetnikom ali posameznikom, zato so to tisti ukrepi, ki so na vrsti nazadnje, najprej je treba uporabit vse razpoložljivo v ta namen.” Kračun omenja temu posebej namenjena sredstva, evropska sredstva in prerazporeditev in prevetritev postavk javne porabe, “da se prepričamo, da tam ni še kaj, kar bi se dalo uporabiti.” Dodaja, da pa je zato najprej potrebno pridobiti realno ceno škode poplav.

Kračun: prihodki in gospodarska aktivnost stagnirata
V svoji polletni publikaciji javnofinančnih in makroekonomskih gibanj je Fiskalni svet opozoril na povečanje javnofinančnega primanjkljaja. FS je letos predvidel večji finančni primanjkljaj kot lani, vendar Kračun meni, da tako visok predviden primanjkljaj “verjetno ne bo uresničen oziroma ni racionalnega razloga za to“. Fiskalni svet stalno opozarja na nenatančno načrtovanje in dejstvo, da se “ob tako visoki javni porabi, ne da bi za njo stale zakonske obveznosti, da se ustvari manevrski prostor za strukturno poslabšanje javnih financ, ki lahko kasneje tudi škodi”. Višino javnega primanjkljaja je pospremil z oceno, da je ta nerealno visok, pri čemer gost pojasnjuje, da to pomeni, da “posamezne komponente porabe niso tako dobro utemeljene, da bi lahko rekli, da je smiselno predvidet tak primanjkljaj”. Po prvem četrtletju prihodki stagnirajo, “pojemati je začel efekt inflacije na prihodkih in tudi gospodarska aktivnost je precej stagnantna že od sredine leta naprej.”

Fiskalni svet (Foto: STA)

“Javni dolg Slovenije je sicer nekaj čez 70 odstotkov BDP, kar je več kot dogovorjeni kriterij 60 odstotkov manj od povprečja EU,” je dejal Kračun, ki je pojasnil, da je Slovenija rahlo slabša od povprečja Evropske unije glede kriterija o javnofinančnem primanjkljaju. Kako se neka država lahko zanese na solidno stanje javnih financ, je odvisno tudi od percepcije finančnih trgov in Slovenijo kot majhno državo finančni trgi obravnavajo kot bolj tvegano, pojasnjuje predsednik FS, ki trdi, da mora za konkurenčnost in boljšo plasiranost na finančnih trgih Slovenija izboljšati tudi te formalne kazalce.

Kračun meni, da se je vlada sicer odzvala hitro, da pa je bila ta hitrost povezana s prenagljenostjo. Meni, da je naletela na “odobravanje ljudi in tudi politično soglasje v tem segmentu ukrepov, ki se tičejo neposredne sanacije poplav, kar je dobro,” je še dejal Kračun.

Tanja Brkić

Nekoč največje mariborsko industrijsko podjetje Mariborska livarna Maribor (MLM) je lani ob 43 milijonih evrov prihodkov znova beležilo izgubo v višini 3,6 milijona evrov, ki jo je državni lastnik – podjetje je prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) v 100-odstotni lasti države – na junijski skupščini pokril z znižanjem osnovnega kapitala.

Predsednik uprave MLM Davor Šenija je razočaran nad aktualnim odnosom državnih lastnikov do podjetja. Kot je povedal, vseh 350 zaposlenih še vedno normalno dela, posla imajo dovolj. Zatrdil je, da doslej ni bil zaprt še noben bančni račun podjetja. V zadnjem letu je MLM podpisal za skoraj 150 milijonov evrov nominacij za nove posle do leta 2030, največja težava pa je bila visoka rast cen energentov, je dejal Šenija. Pri tem spomnimo, da je stranka SDS predlagala vladi, da bi se znižanje DDV na energente podaljšalo, a je vlada Roberta Goloba predlog, ki bi pomagal tako gospodarstvu kot gospodinjstvom, zavrnila.

Propadli poskus reševanja podjetja
“Danes sem obiskal Mariborsko livarno Maribor (MLM), v kateri je od nekoč 2.300 zaposlenih le še 350 delavcev. Teh 350 delavcev pomeni 350 ljudi, ki preživljajo svoje družine. To podjetje se danes prodaja – prodaja ga slaba banka (DUTB) in prodaja ga neodgovorno”, je junija lani dejal Luka Mesec. Kvečjemu pa je bilo neodgovorno poseganje v prodajo, ki jo Mesec poimenuje privatizacija, kot da bi bilo to nekaj slabega, je pa ravno nasprotno, je namreč umik slabe politike od državnih podjetij.  Že med obiskom se je izkazalo, da so prav tisti dan v DUTB potrdili, da je prodajni postopek ustavljen, ali je na odločitev vplivalo tudi stališče ministra za delo, ni znano, je pa ustavitev pozdravil.

Foto: fb

Mesec je takrat obljubil, da bo urgiral pri slabi banki in na vladi, da se prodajo zamrzne in da v prihodnjih mesecih pride podrobneje predstaviti možnosti in model, po katerem bi se lahko zgodil delavski odkup. “Delavski odkup je zame preferenca, saj vse izkušnje iz tujine kažejo, da so na ta način organizirana podjetja najbolj družbeno in socialno odgovorna, delavci pa so v njih bolj zadovoljni.” A še doslej Mesec ni predstavil nobenega modela za reševanje, je potrdil sindikalist MLM Drago Lešnik. “Če nekaj obljubiš, je prav, da to izpolniš,” je očital ministru.

Prazne obljube vlade
Težko obdobje v slovenskem gospodarstvu sicer ni nepričakovano, saj ima stranka Levica jasen program, ki vključuje napad na podjetništvo, demontažo kapitalizma, delavsko upravljanje v podjetja. Podjetnikom so člani stranke tudi večkrat grozili z nacionalizacijo in hkrati pozivali k tiranju kapitalistov v morje z bajoneti. Prav tako so znani pri kršenju svojih obljub, od omenjenega primera, ko so delavcem obljubljali odkup, do obljube 30 tisoč stanovanj, saj da imajo lopate pripravljene. Niti druge koalicijske partnerice niso nič kaj boljše. SD je obljubljala “30 dni do specialista”, dobili smo razpadajoče zdravstvo, Svoboda pa je nazadnje obljubila 100 nadomestnih hiš za žrtve poplav, a te žrtve po družbenih omrežjih same zbirajo donacije.

A. G.

EU je, kot kaže, odločena spremljati in urejati zasebne komunikacije po vsej celini. Ta mesec naj bi bil namreč sprejet zakon, ki bo neizogibno privedel do spremljanja vseh zasebnih sporočil in obveznega preverjanja starosti. To izhaja iz dokumenta, ki je prezgodaj pricurljal v javnost.

Kot je v navadi pri tovrstnih projektih, se ta nadzor klepeta uvaja pod krinko boja proti kriminalu, v tem primeru konkretno proti otroški pornografiji. Po poročanju Journalisten Watcha gre pričakovati, da se bodo v prihodnjem tednu začelo iskanje potrebne večine za pobudo. Špansko predsedstvo Sveta želi namreč hitro uveljaviti kontroverzni zakonodajni predlog, ki ga kritiki označujejo kot “nadzor klepetanja”.

Foto: Pixabay

Telefone bi se spreminjalo v skenerje
Nemški poslanec Evropskega parlamenta Patrick Breyer iz Piratske stranke, ki velja za enega najglasnejših kritikov zakona, vsebino zakona opisuje kot “napad Big Brotherja na naše mobilne telefone, zasebna sporočila in fotografije z uporabo algoritmov, ki so nagnjeni k napakam”. Številne platforme za sporočanje bi morale izvajati preverjanje na strani odjemalca, kar bi po Breyerjevih besedah ​​pomenilo spreminjanje telefonov ljudi v “skenerje, nagnjene k napakam”.

Breyer verjame, da je možno, da bi zakon pomenil konec varnega šifriranja in s tem zasebne komunikacije poleg “neučinkovitega blokiranja omrežja in cenzure iskalnikov”. Meni, da skeniranje shranjenega materiala v oblaku vodi v množični nadzor zasebnih fotografij. “Namesto izboljšave dela organov kazenskega pregona z “učinkovitimi kazenskimi preiskavami” in določanjem vseevropskih standardov za preprečevanje, podporo in svetovanje žrtvam, obstaja grožnja z zakonom,” katerega učinek Breyer opisuje z “nadzorno državo v kitajskem slogu”.

Evropski poslanec Patrick Breyer (Foto: FB Patrick Breyer)

Poslanec v preverjanju starosti, ki naj bi postalo obvezno za komunikacijske storitve, vidi še eno priložnost za ukinitev anonimne komunikacije. Prepričan je, da je nadzor klepeta kot odpiranje in skeniranje vseh pisem na pošti – neučinkovito in nezakonito. “Tudi najbolj intimne gole fotografije in seksualni klepeti lahko nenadoma končajo pri zaposlenih v podjetju ali policiji. Vsi smo odvisni od varnosti in zaupnosti zasebne komunikacije: ljudje v stiski, žrtve zlorab, otroci, gospodarstvo in tudi državni organi,” opozarja Breyer.

Nemogoče je oporekati temu, da je otroška pornografija nekaj najbolj zavržnega, zaradi česar se je treba proti slednji tudi boriti. A namesto da bi šli v izboljšavo dela organov kazenskega pregona, se lahko v konkretnem primeru zgodi, da bo celotna komunikacija stotin milijonov ljudi padla v primež EU birokracije, ki nima legitimnosti in nikomur ne odgovarja. Vsakdo tako s tem tvega, da bo kadar koli preganjan zaradi “sovraštva in hujskanja” ali pa bi se moral bati, da bodo njegove najintimnejša sporočila in fotografije postali splošno dostopni. Prav to pa je očitno distopična prihodnost, proti kateri gremo Evropejci, ne da bi se tega zavedali.

Ž. N.

Noben ekonomski vidik države ni tako odločilen kot davčna politika. Davki igrajo ključno vlogo pri financiranju državnih storitev in infrastrukture ter oblikovanju gospodarskega okolja. Kljub temu pa se splošna javnost in politični voditelji pogosto znajdejo v napetem razmerju med željo po ustvarjanju dohodkov za državo in pritiskom na državljane, ki čutijo breme višjih davkov.

Eno od temeljnih vprašanj, ki se pojavlja ob razpravah o dodatnih obdavčitvah, je, kako bodo te vplivale na življenjski standard državljanov, razvoj Slovenije, investitorje in gospodarski razvoj. Kajti, če Slovenija ne bo imela ugodnega položaja za investitorje, posledično pomeni, da ne prihaja do razvoja družbe in države, saj se tuji investitorji v večini izogibajo držav z visokimi davki. Tuji investitorji namreč v državah z visokimi davki vidijo predvsem zmanjšanje dobička, slabo infrastrukturo in storitve, slabšanje donosnosti kapitala, pomanjkanje konkurenčnosti in nenazadnje politično in davčno nestabilnost.

Obdavčitev je ključno orodje v rokah države za upravljanje gospodarstva. Milton Friedman, eden izmed najvplivnejših ekonomistov 20. stoletja, je opozoril: “Davki so edini način, kako vlada pridobi sredstva, toda previsoki davki lahko dušijo gospodarsko rast in ustvarjanje bogastva.” Kot se zdi, je politika presegla ravnovesje, ki je pomembno za razvoj gospodarske rasti, saj se Evropa sooča z ohlajanjem gospodarstva. Torej, kam smo namenjeni?

Da bi bolje razumeli, kako bodo dodatne obdavčitve vplivale na življenjski standard državljanov in kakšne bodo posledice v prihodnosti za slovensko družbo, se moramo poglobiti v številne vidike davčne politike. Prvi vidik, ki ga moramo razmisliti in posledično razumeti, je višina davkov. Kako visoki davki bodo potrebni za zadostitev finančnim potrebam države? V tej fazi se običajno odločamo med obdavčitvijo dohodka, potrošnje ali premoženja. Dohodnina, kot primer, je obdavčitev dohodkov posameznikov, medtem ko je DDV (davek na dodano vrednost) primer obdavčitve potrošnje. Visoki davki in dodatne obdavčitve državljanov bodo imeli negativen vpliv na slovensko družbo in gospodarski razvoj. Čeprav se lahko zdi, da so dodatni davki učinkovito sredstvo za povečanje davčnih prihodkov države, obstaja več vidikov, ki jih je treba upoštevati.

Višji davki lahko pomenijo, da državljani in podjetja zmanjšajo svoje porabe in investicije. To posledično privede do zmanjšanja povpraševanja po blagu in storitvah ter s tem do upada proizvodnje in zaposlenosti. Rezultat tega je siromašenje državljanov in gospodarstva, saj se zmanjšajo možnosti za rast, napredek in razvoj.

Čeprav so javni izdatki za socialne programe in infrastrukturo pomembni, je ključno, da se obdavčitev izvede premišljeno in pošteno. Previsoki davki bodo povzročili negativne učinke vključno s stagnacijo gospodarstva, povečanjem brezposelnosti in zmanjšanjem kakovosti življenja. V svetu, kjer države tekmujejo za privabljanje investicij in spodbujanje gospodarske rasti, je nujno, da država pretehta svojo nadaljnjo davčno politiko in išče ravnotežje med financiranjem javnih storitev in ohranjanjem konkurenčnosti. Dodatne obdavčitve so lahko koristne le, če se uporabljajo pametno in če država hkrati spodbuja naložbe, inovacije ter podjetništvo.

Kako se davčni prihodki porabljajo? Vprašanje ni le, koliko se zbere davkov, temveč tudi, kje bodo ta sredstva porabljena. Davčni prihodki naj bi se uporabljali za financiranje tudi socialnih programov, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje in socialna varnost, kar izboljšuje kakovost življenja državljanov. Tega iz zadnjih izračunov, prikazanih v oddaji na javni televiziji, žal ne odražajo. V tem kontekstu se spomnimo izjave slavnega britanskega ekonomista Johna Maynarda Keynesa, ki je poudaril pomen javnih izdatkov za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjšanje brezposelnosti v času recesije. Keynes je dejal: “V času recesije mora vlada zagnati črpalko, ki bo spodbujala gospodarsko aktivnost.”

Vendar je pomembno upoštevati tudi, da lahko pretirana poraba in povečanje javnega dolga vodita v dolgoročne finančne težave za državo. To je še posebej relevantno za majhne države, kot je Slovenija. Davki so ključni za delovanje države, vendar morajo biti oblikovani tako, da spodbujajo gospodarsko aktivnost in omogočajo državljanom, da uresničujejo svoje cilje in sanje. Le premišljeno oblikovani davki, usmerjeni v financiranje ključnih družbenih potreb, hkrati pa spodbujajo inovacije in podjetništvo, lahko pripomorejo k trajnostni in uspešni prihodnosti države in njenih prebivalcev.

“Prevelika obdavčitev lahko uniči ne le denarnico posameznika, temveč tudi dušo družbe.” (Arthur Laffer)

Andrej Vastl

“V celoti so bili zaliti kletni prostori, kjer je bila tudi opremljena kopalnica in priročna kuhinja; bivalni prostori pa zaliti do višine 15 cm. Najprej se je presenetljivo pred tednom dni z nakazilom 2.600,00 evrov odzval Karitas. 14. 9. 2023 pa mu je Občina Medvode izdala odločbo o upravičenosti do denarne pomoči za premostitev trenutne materialne ogroženosti v višini cca 250,00 evrov in še to bo izplačano v roku 30 dni. Ne vem, ali se na občini delajo norca iz ljudi ali so se morda zmotili pri pisanju odobrenega zneska,” je zapisala bralka.

Na žalost zgodba ni osamljena. Včeraj smo poročali o družini, ki je tudi izgubila dom. “Z dvema nedonošenčkoma še vedno ne moremo domov. Ostali smo prepuščeni sami sebi, zato zbiramo donacije, da bomo lahko živeli v varnem domu” in ob objavi na Facebooku priložili tudi QR kodo za nakazilo od dobrih ljudi.

Evo konkretno naša družina. 200€ in 200€ v bonih od Karitas. 500€ od RK. 1000€ na predračun v materialu in stvareh od ZPMS. To je pa vse. Ok od OZS nekaj čistil in pribora za čiščenje. Razvlažilec od civilne.

— maf0 (@matmatfil) September 19, 2023

Sicer pa so dobri ljudje že veliko pomagali, predvsem z nakazili dobrodelnim organizacijam in z raznimi donacijami na različnih prireditvah. A očitno, da denar ne pride vedno v prave roke. Prav tako je DZ sprejel, da se z rebalansom proračuna za pomoč prizadetim in sanacijo namenja 520 milijonov evrov. Slovenija pa se nadeja tudi evropske pomoči – skupno bo naši državi za javno infrastrukturo na voljo več milijard evrov, pri čemer pa bo končen znesek odvisen od uspešnosti črpanja evropskega denarja vlade Roberta Goloba.

Kje so obljubljena izplačila?
Premier Golob je na ponedeljkovi seji povedal, da bo sanacija škode po poplavah znašala več kot 6,7 milijarde evrov, in dodal, da bo v naslednjih tednih iz državnega proračuna izplačanih več kot 640 milijonov evrov neposrednih izplačil prizadetim ljudem, občinam in gospodarstvu. Poudaril je, da nikoli doslej po nobeni naravni nesreči ni bilo izplačanega toliko denarja, kot ga je bilo zdaj. O katerih izplačilih govori torej Golob, ko pa država sama ljudem ni še izplačala niti centa? Nekateri so sicer dobili denar od Rdečega križa in Karitas, pa še ta je bil po mnenju nekaterih izplačan dosti kasneje, kot je bilo sprva obljubljeno. S poplavljenih območij prebivalci še vedno poročajo, da še vedno niso prejeli obljubljene pomoči države. Z delom in finančno pomočjo (donacijo) jim pomagajo posamezniki, s hrano in oblekami pa Karitas in Rdeči križ Slovenije. A tudi ti samo s tistim, kar so prek donacij prejeli od posameznikov, podjetij in ustanov, tudi iz tujine.

Kolikšna je škoda?
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je pred dnevi s svojim zapisom osvetlil situacijo. Golob je v prvih dneh po poplavah čez palec nastalo škodo ocenil na več kot 500 milijonov evrov, medtem ko je po prvih ogledih lokacij vodja opozicijske SDS Janez Janša napovedal, da bomo nastalo škodo po vsej verjetnosti merili v milijardah in opozoril, da je pred sprejetjem ukrepov potrebno najprej popisati dejansko škodo in se po tem odločati o ukrepih. Vlada pa je nastalo škodo po avgustovskih poplavah in plazovih v teh dneh ocenila na vrtoglavih 7 milijard evrov, kar služi kot prikladen izgovor za uvedbo novih davkov.

.@vladaRS je ocenila škodo po avgustovskih poplavah in plazovih na 7 mrd € Občine nekaj tednov kasneje na dobro 1 mrd €. Kaj se bo financiralo s preostalimi 5,4 mrd €
Ali je bilo res treba ljudi&podjetja takoj obremeniti z novim davkom – solidarnostnim… pic.twitter.com/naWBPMN1PJ

— Marko Lotrič (@LotricMarko) September 18, 2023

Občine so po opravljenih popisih škodo ocenile na dobro milijardo evrov. Kaj se bo torej financiralo s preostalimi 5,4 milijardami evrov, se sprašuje Lotrič? Ali je bilo res treba ljudi in podjetja takoj obremeniti s tako imenovanim solidarnostnim prispevkom, kar v praksi pomeni le nov davek? Ekonomist Tomaž Štih ugotavlja, da bi raztegnjena sredstva utegnila “izhlapeti” oz. biti uporabljena za razne “mehke vsebine”, ki jih pri nas v glavnem izvajajo nevladne organizacije, katerih skupna točka je bilo tudi kolesarjenje v času covida. A ena od možnosti je tudi, kot ugotavlja Štih, da bi lahko sredstva iz tega fonda namenili povečanju mase za plače v javnem sektorju. Kot se zdi do danes, pa poplavljenci od države ne bodo dobili obljubljene denarne pomoči.

A. G.

Migrantska problematika v delih Slovenije se zaostruje. Po eni strani oblasti napovedujejo odstranitev ograje na meji, hkrati pa policija napoveduje okrepljene patrulje na kritičnih območjih. Policija: “Zaradi nedovoljenih vstopov tujcev v Slovenijo, v zadnjem obdobju predvsem na območju Posavja, smo povečali prisotnost policistov na tem območju, v sodelovanju s hrvaškimi policisti izvajamo mešano patruljiranje, prilagajamo načine dela, nedovoljene vstope pa odkrivamo tudi s pomočjo tehničnih sredstev. Najpomembnejše pa je zagotavljanje varnosti ljudi, ki prebivajo ob meji in sodelovanje z občani, ki svoje okolje najbolj poznajo ter nas redno obveščajo o opažanjih in vseh dejavnikih, za katere menijo, da vplivajo na varnost v njihovem okolju.” 

Na vprašanje, ali je smiselno hkrati podirati ograjo in povečevati policijsko prisotnost (krepiti obmejne policijske patrulje), je skušal med drugim odgovoriti varnostni strokovnjak Andrej Rupnik: “Varnostni problemi so zanesljivo povezani s tem, da ljudje, kjer je največji naval vstopanja v Slovenijo (to so trenutno Rigonce – gre za najbolj obremenjen predel) … Ljudje se tam enostavno počutijo nelagodno, čeprav hujših incidentov zaenkrat ni.” Rupnik je spomnil na besede premierja Roberta Goloba, ki je dejal, da je ograja na meji neučinkovita. Ta ograja res ni nekaj, prek česar bi trenutno migranti plezali, ampak gredo tam, kjer je ni. In na delu območja Rigonc ograje ni, zato tam tudi vstopajo. Pri ljudeh to vzbuja nelagodje in strah, ki je sicer lahko upravičen ali pa tudi ne (gre za subjektivno kategorijo). Ljudi ni mogoče kar prepričati, da naj jih ne bo strah, rekoč da je “vse pod nadzorom”.

Kočevje. Ogled dela policije na južni meji, ki zaradi naraščajočega trenda nezakonitih prehodov na meji s Hrvaško izvaja poostren nadzor. Policist s psom med patruljo na južni meji. (Foto: STA)

Ljubljana Vič: v prenatrpanem azilnem domu so pogosti konflikti
Drugi varnostni vidik pa je prenatrpanost v azilnih domovih, ljudi je enostavno preveč, gneča pa generira konflikte. V Logatcu in Ljubljani je nastanjeno preveliko število oseb glede na razpoložjive kapacitete. Hujših incidentov zaenkrat v Logatcu še ni bilo, se pa migranti ves čas sprehajajo po mestnih ulicah. So pa težave ekološke narave (odvržena oblačila, hrana itd.). Po drugi strani pa v Ljubljani na Viču že prihaja do incidentov. Policija je “precej reden gost” tamkajšnjega azilnega doma. Dogajajo se namreč obračunavanja med samimi migranti, saj to niso homogene skupine. Posamezne nacionalnosti so že sicer nestrpne druga do druge, zato prihaja do sporov. Prav tako so nekatere skupine nevarnejše od drugih, jim jemljejo osebne predmete, mobilne telefone itd. Podobne so bile že pred časom razmere v centrih za migrante v BiH, kjer so situacijo obvladovali Afganistanci in Pakistanci. Rupnik se je za konec dotaknil tudi ravnanja oblasti, ki bi po eni strani odstranila ograje na meji, po drugi pa krepile obmejne patrulje. 

Predvsem na Metelkovi migranti prevzemajo vodilno vlogo v oskrbi z ilegalnimi drogami!
Rupnik: “V tem trenutku je to približno tako kot, da bi dež lil kot iz škafa, neprestano. Vi se pa trudite z vrečami za ustavljanje poplave. Ne gre! Migranti kaskadno, iz ene države v drugo prehajajo s čarobno besedo “azil”. Pri tej besedi se represija neha in se tako rekoč začne sociala. Migrante se pripelje v centre.” Tam se čaka na njihovo vložitev uradne vloge za azil, vendar pa v resnici ne čakajo, ampak odidejo naprej proti naslednji meji, ko se oblečejo, najedo itd. Rupnik je prepričan, da gre za eno najširših zlorab pravnih rešitev v Evropi, v tem primeru na temo azila. Policija pa je glede tega skoraj povsem nemočna. Vloga ograj pa je kanaliziranje migracij, da ni po ena skupina na vsak kilometer, ampak da se zberejo na določenih točkah, kjer se glavnina nahaja. Policija jih posledično lažje obravnava. “Nemogoče je pričakovati od policije, da bo nekaj učinkovitega naredila, ker za to trenutno nima pravih pooblastil. Patrulje bodo migrante kvečjemu hitreje zaznale. Mogoče bodo imele psihološki vpliv na počutje (večji občutek varnosti) v teh okoljih.”

Predvsem na Metelkovi migranti prevzemajo vodilno vlogo v oskrbi z ilegalnimi drogami! (Foto: STA)

“Ampak policija v resnici ne mora kaj dosti narediti. V tem trenutku policisti opravljajo Sizifovo delo.” Rupnik meni, da bi se morali sestati ministri trenutno z migrantskimi tokovi najbolj prizadetih držav (Hrvaška, Slovenija, Madžarska, Avstrija in Italija itd.). In v sodelovanju z drugimi državami na balkanski poti (ki so prav tako prizadete), skleniti neko politično koalicijo ter si prizadevati za spremembe pravnega reda, ki bi onemogočil zlorabo azilnega sistema. To pomeni, da če je nekdo v prvi varni državi zaprosil za azil, a če ni počakal do konca postopka, izgubi pravico za prošnjo v kateri koli državi EU. Slediti bi moral izgon v matično državo. Prav tako je treba razmišljati o rešitvah čim bližje državam izvora migrantov (denimo prehodni centri v Afriki za čakajoče na odobritev azila na Danskem). Zapisano velja za ekonomske migrante, ki predstavljajo veliko večino populacije. V tej masi se tisti, ki so dejansko upravičeni do mednarodne zaščite po Rupnikovih navedbah enostavno porazgubijo in gredo s tokom. Za konec: zanimiv je tudi podatek, da ponekod v Ljubljani, predvsem na Metelkovi, migranti prevzemajo vodilno vlogo v oskrbi z ilegalnimi drogami. 

Migranti. Policijska postaja Brežice. 2015. (Foto: STA)

Domen Mezeg

V naši državi se dogajajo neverjetne zadeve. Po eni strani vladajoči odstranjujejo ograjo, po drugi pa številčno krepijo policijske patrulje zlasti na bolj ogroženih območjih. Policija: “Zaradi nedovoljenih vstopov tujcev v Slovenijo, v zadnjem obdobju predvsem na območju Posavja, smo povečali prisotnost policistov na tem območju, v sodelovanju s hrvaškimi policisti izvajamo mešano patruljiranje, prilagajamo načine dela, nedovoljene vstope pa odkrivamo tudi s pomočjo tehničnih sredstev. Najpomembnejše pa je zagotavljanje varnosti ljudi, ki prebivajo ob meji in sodelovanje z občani, ki svoje okolje najbolj poznajo ter nas redno obveščajo o opažanjih in vseh dejavnikih, za katere menijo, da vplivajo na varnost v njihovem okolju.” 

Svoje videnje glede odstranjevanja ograje na meji in krepitve obmejnih patrulj nam je zaupal bivši notranji minister Aleš Hojs: “To je podobno, kot da bi si doma ogradili hišo, pa na stežaj odprli vrata. Potem pa bi vam tatovi vse pokradli, vi pa bi naokrog razlagali, da ograja ne deluje.” S temi besedami se je odzval tudi na trditve premierja Roberta Goloba, ki meni, da “ograja na meji ne deluje”. Hojs meni, da je Golob povedal največji nesmisel. Jasno je, da mora ograja ostati, če želimo preprečiti ilegalne migracije. Obenem pa je treba ekipe za izravnalne ukrepe, ki delujejo bolj v notranjosti države, napotiti na mejne prehode, tam pa selektivno kontrolirati, kdo vstopa, kdo se vozi itd. “To, kar sedaj počnejo, nima ne repa ne glave.”

Migranti pred Kolpo (Foto: Nova24TV)

Domen Mezeg

“Živimo v Sloveniji, tako pač je. Ljudje so to vlado volili, zato jo naj tudi imajo,” odgovori možakar. Na nadaljnje vprašanje, ali bi morala vlada hitreje posredovati v poplavljenih območjih izstreli kot it topa: “Seveda”!

“To so okoliščine, o katerih je težko karkoli reči. To se ne bi smelo zgoditi. V nobene primeru,” pove drug sogovornik, ki je prepričan, da je ukrepanje vlade, vezano na to problematiko, prepočasno. Tretja sogovornica pravi: “Grozno je, morali bi takoj poskrbeti za tiste, ki so izgubili vse. Dejansko so izgubili dom, izgubili so vse, kar imajo.”

Četrti sogovornik je prepričan, da bi morala biti kriza vezana na poplave že rešena: “Pred novim letom bo težko”.

Najdejo se tudi tisti, ki so prepričani, da bi vlada težko delala hitreje, kot dela.

Vabljeni k ogledu!

“Tisti, ki imamo pomisleke pri tem zakonu o zaščiti živali, imamo tudi živali & smo njihovi ljubitelji. Obsojamo tudi vsa nasilna dejanja nad živalmi. In nismo proti društvom za zaščito živali. Z njimi sodelujemo. A temu zakonu nasprotuje celo sama stroka,” je med razpravo povedala poslanka SDS Alenka Helbl.

Predlog novele zakona so vložili kolicijski poslanci s prvopodpisano Meiro Hot iz Socialnih demokratov. Zakon predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah ter status terapevtskih psov. Zakon predvideva tudi oblikovanje uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države, poroča STA.

Kot že rečeno pa je najbolj sporen del zakona inštitut “uradnega prijavitelja”. Glede na zakon naj bi se oblikovala posebna skupina ljudi, ki bi jo po kratkem izobraževanju opravljala delo odkrivanja ter prijavljanja mučenja in zanemarjanja živali. Prav tako bi sodelovali v inšpekcijskih postopkih. Ukrepu nasprotuje tako veterinarska kot kmetijska stroka. Veterinarji so prepričani, da določba degradira veterinarski poklic, 40 ur izobraževanja pa je za tovrstno delo ne zadošča.

Še več, tudi samo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Irena Šinko, je opozorilo, da je tudi dopolnjeni predlog zakona še vedno vsebuje težko izvedljiva določila. Denimo mučenje iz malomarnosti ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, zato bo očitno potrebno prilagajati še kazenski zakonik. Kot že rečeno so na pomanjkljivosti zakona opozarjali tudi v Zakonodajno-pravni službi DZ.

.⁦@andrej_kosi:⁩ Spoštujem živali in res jih imam rad. A da bo nekdo s 40-urnim tečajem stal na javni in nadziral zasebno površino, to pa me moti. Kako boste kontrolirali živali, ki živijo v stanovanjih? Bo nekdo stal pred blokom in zapisoval, kolikokrat gre kdo na sprehod? pic.twitter.com/nWsPdxN43w

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 20, 2023

V opoziciji predloga zakona niso podprli. “Spoštujem živali in res jih imam rad. A da bo nekdo s 40-urnim tečajem stal na javni in nadziral zasebno površino, to pa me moti. Kako boste kontrolirali živali, ki živijo v stanovanjih? Bo nekdo stal pred blokom in zapisoval, kolikokrat gre kdo na sprehod,” je vprašal poslanec SDS Andrej Kosi.

Ž. K.

“Če bi to vedel pred volitvami, nikakor ne bi kandidiral kot nosilec liste SD za mestni svet v Ljubljani,” je ob prenehanju funkcije ljubljanskega svetnika dejal Marko Koprivc iz SD, ki se je v času Golobove vlade uspel zavihteti na mesto državnega sekretarja. Slednji je bil namreč dva meseca po volitvah obveščen o pojasnilu KPK, da hkratno opravljanje obeh funkcij ni mogoče. Ob upoštevanju pojasnila KPK se je odločil, da zahteva razrešitev. Če v tem konkretnem primeru osrednji mediji velikih težav niso imeli, je sedaj drugače, čeprav je poslanec in podpredsednik Državnega zbora RS Danijel Krivec ravno tako odreagiral takoj, ko je bil seznanjen s pojasnilom KPK.

Na KPK, kjer v preteklosti denimo niso našli dokumenta, s katerim so Tomažu Veselu dejali, da njegovi funkciji na Računskem sodišču RS in FIFA nista nezdružljivi, so junija letos zaradi suma nezdružljivosti funkcij uvedli postopek zoper Krivca. Potem ko je bil poslanec obveščen s pojasnilom KPK glede nezdružljivosti funkcij, je ta sprejel določitev, da odstopi z mesta člana sveta javnega zavoda za turizem Dolina Soče. Odstopil je tako še v času, ko je postopek KPK še trajal. Iz tega razloga postopkov proti Krivcu niso uvedli.

Pred vsakim imenovanjem je vedno zahteval preverljivost združljivosti s funkcijo poslanca
“Ko je KPK napisal to mnenje na pobudo enega izmed svetnikov v občinskem svetu in ko je to mnenje prišlo, sem jaz odstopil. Do takrat pa sem dobival mnenje, da je to združljivo,” je v izjavi pojasnil podpredsednik Državnega zbora RS. Organi, ki so ga imenovali, so na njegovo pobudo preverjali, ali je funkcija združljiva ali ne. Pravi, da je že predolgo v politiki, da bi bil v tem nepreviden. Tudi KPK ga je že večkrat preverjal. Kadar koli je bilo kakšno imenovanje, je vedno rekel, da naj najprej preverijo, ali je to združljivo ali ni združljivo. “Od trenutka, ko sem izvedel, da je nezdružljivo, sem s to funkcijo opravil,” je bil jasen Krivec.

Predsednik KPK Robert Šumi (Foto: STA)

Dnevnik je Občino Bovec povprašal, ali so v preteklosti pridobili mnenje o združljivosti funkcije. Kot so povedali, je “prejšnje vodstvo občinske uprave pridobilo pozitiven odgovor glede združljivosti funkcij glede na tedanjo zakonodajo“. To mnenje je bilo pridobljeno, še preden je bil Krivec imenovan v Svet zavoda. Pisnega odgovora nimajo v hrambi, saj je bilo mnenje podano v ustni obliki.

V omenjeni zadevi je to funkcija pro bono
Krivec pravi, da se mnenja KPK spoštuje. “Do takrat so bila stališča v tej smeri, da je to sprejemljivo združljivo. Vemo, da v preteklosti ni bila jasna razmejitev med zakonom o poslancih in zakonom o integriteti in kadar koli se kaj spremeni, je pač to potrebno spoštovati,” je pojasnil. V zvezi s KPK je spomnil, da so poznane zgodbe, kako eksplicitne so nekatere zadeve, kako nekateri preverijo ali ne in kako se tudi dokumenti za določene osebe ne najdejo. “Jaz nisem osebno tega preverjal, ker je to stvar organa, ki te imenuje,” je povedal v zvezi z drugačnima mnenjema in ob tem dodal, da se je treba zavedati, da leta 2017 razmerje med zakonom o poslancih še ni bilo čisto razdeljeno. Dokler ni bilo drugega mnenja, je to funkcijo opravljal. Gre sicer za pro bono funkcijo, ki vzame veliko časa, drugega efekta pa ni. Kot pravi, je član Komisije za reševanje Kanina, posvetovalnega organa župana, za kar je bila tudi poslana preverba na KPK. “Ni še odgovora. Če bodo odgovorili, da tam ne sme biti, potem je vprašljivo tudi, ali je lahko tudi svetnik kot poslanec,” je zaključil.

N. Ž.

Za naročnike IP televizije se pri Telekomu Slovenije z današnjim dnem spreminja razpored programske sheme. Telekom program namreč Novo24TV seli z 8. mesta na 701. mesto. Program Nova24TV 2, ki je bil prej razporejen na 699. mesto, se zdaj seli za tri mesta nižje (na 702. mesto). Strokovnega razloga za takšno spremembo ni, saj je Nova24TV predvsem vseslovenski informativni program in ne neka tretjerazredna lokalna televizija, kar pomeni, da bi moral biti v shemi uvrščen med prvimi. Navsezadnje je to program, ki je v najbolj gledanih terminih (prime time) na 3. do 5. mestu gledanosti po uradnih podatkih Telekomovih merjenj.

Sicer pa smo o tem, kaj se je v času po prihodu Golobove vlade dogajalo v Telekomu Slovenije, že večkrat poročali. Najprej je koalicija prek svojih izpostav poskrbela za menjavo nadzornega sveta, nato so zamenjali vodstvo, sledila je zamenjava vodstvenih kadrov v hčerinskih družbah, tudi v TS Media, od koder so izgnali Rajka Geriča in urednika portala Siol Petra Jančiča – ter seveda nastavili preverjene kadre tranzicijske levice. Ker pa jim to ni zadoščalo, so se v Telekomu (očitno zaradi ukaza iz ozadja) odločili, da gledalcem še otežijo doseg programa Nova24TV, saj jim drugi poskusi utišanja niso uspeli.

Vsi, ki spremljate televizijske programe prek Telekomove programske sheme (internetna televizija), bi po prvem Telekomovem obvestilu naša kanala zdaj morali najti na 701. in 702. programskem mestu, ampak po zadnjih informacijah sta zdaj celo nižje na shemi, in sicer na 708. mestu! Doslej je bil program Nova24TV uvrščen na 8. programsko mesto, po novem pa bo povsem v ozadju, kar je očiten izkaz degradacije. Sprememba naj bi nastopila danes, do nje pa naj bi prišlo, kot trdijo na Telekomu, zaradi poenotenja vsebinskih sklopov v okviru celotne programske sheme. S to informacijo so zgolj seznanili upravo Nove24TV. V zapisu ob dopisu, ki ga je prejel direktor Boris Tomašič, je Janez Janša zapisal: “Mogoče bi se Věra Jourová le pozanimala za vzroke za tale napad na medije, končno je Telekom Slovenije v neposrednem upravljanju vlade. Pa SDH bi lahko tudi kako rekel.”

Ozadje za takšno odločitev je več kot jasno, gre za politično motiviran napad na edini TV-program, ki še ni “depolitiziran” po vladnih kriterijih. Sprememba v programski shemi avtomatsko pomeni pomembno izgubo gledalcev. Telekom ima namreč po naših podatkih okoli 160.000 naročnikov programske sheme, kar pomeni doseg okoli pol milijona gledalcev. Strokovnega razloga za takšno spremembo ni, saj je Nova24TV predvsem vseslovenski informativni program in ne neka tretjerazredna lokalna televizija, kar pomeni, da bi moral biti v shemi uvrščen med prvimi.

Foto: zajem zaslona

Navsezadnje je to program, ki je, kot smo poudarili, v najbolj gledanih terminih (prime time) na 3. do 5. mestu gledanosti po uradnih podatkih Telekomovih merjenj. Poslovni razlogi za degradacijo torej ne obstajajo. Vse to ni nič drugega kot precej umazana medijska vojna z zlorabo položaja na trgu. V demokratični družbi je takšno početje skrajno sprevrženo in zavrženo, kaže pa na poskus oviranja dostopa ljudi do medijskih vsebin, ki poročajo drugače kot medijski mainstream.

T. B.

Predlog bo pred vstopom v veljavo moral potrditi še iranski svet varuhov, ki je sicer višje zakonodajno telo kot parlament.

Ženske bodo v primeru večkratnih kršitev morale plačati globo. Denarna kazen bo v višini 5 tisoč evrov. Če bodo še posebej uporne, jim bo grozila zaporna kazen do 15 let. V kolikor bodo tovrstne “kršitve” opažene pri tujkah, jim bo grozil izgon iz države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Predlog zakona predvideva še posebej visoke kazni za znane osebe. Tem se bo prepovedalo opravljanje poklica do 15 let, sodstvo pa jo bo lahko oglobilo v višini 10 odstotkov celotnega premoženja. Predlog zakona v tem naslavlja slavne ženske v Iranu, ki so v zadnjih protestih, ki so zatresli državo, izrazile solidarnost z ženskim gibanjem.

Israel’s Ambassador to the United Nations, Gilad Erdan, holding up a photo of Mahsa Amini, during Iranian President Ebrahim Raisi’s speech at the UN.

Amini’s death while in custody for refusing to wear the bail sparked major protests in Iran.

pic.twitter.com/t5SGTQhXFk

— Visegrád 24 (@visegrad24) September 20, 2023

Spomnimo, pred kratkim je svet zabeležil eno leto od smrti 22-letne Mahse Amini, ki ni želela nositi pokrivala, zato je svojo odločitev plačala z življenjem. Iranska policija jo je namreč aretirala, Mahsa pa je zaradi poškodb, ki so ji bile zadane med pridržanjem, umrla. Njena smrt je vzpodbudila proteste in nemire po vsej državi. Protesti so bili naprej usmerjeni proti konservativnim pravilom oblačenja, nato so prerasli v protivladne proteste. V protestih je življenje izgubilo na stotine ljudi, poroča STA. Številni so izgubili življenje v kasnejših režimskih usmrtitvah. Na dogodek je na zasedanju ZN opozoril Izraelski predstavnik v Združenih narodih.

Režim s sprejemom tega zakona odgovarja na zahteve protestnikov. Država se bo v prihodnje očitno še bolj radikalizirala.

Ž. K.

z današnjim dnem, 20. 9. 2023, je Telekomova uprava premaknila 1. program Nova24TV iz 8. na 701. mesto v shemi programov Neo Telekom. V nadaljevanju vam prilagamo navodila za spremembo sheme programov za uporabnike paketa Neo Telekom.

1. KORAK:  s krajšim pritiskom na tipko DOMOV vstopimo v hitri meni.
2. KORAK: s smerno tipko NAVZDOL se v meniju pomaknemo do “nastavitve in več” in pritisnemo tipko OK za potrditev.
3. KORAK: s smerno tipko NAVZDOL se v meniju pomaknemo do “vrstni red tv-programov” in pritisnemo tipko OK za potrditev.
4. KORAK: s smernimi tipkami na seznamu kanalov najdemo željeni kanal “NOVA24TV” in pritisnemo tipko OK za potrditev.
5. KORAK: s tipko OK potrdimo opcijo “premakni”.
6. KORAK: s smernimi tipkami se sedaj lahko po želji premikamo po shemi programov. Ko pridemo na mesto, kjer želimo imeti izbrani kanal NOVA24TV, pritisnemo tipko OK za potrditev.
7. KORAK: s pritiskom na tipko NAZAJ vstopimo v meni, v njem izberemo možnost “shrani spremembe” in izbiro potrdimo s pritiskom na tipko OK.

Naj politika ne vpliva na vaše najljubše oddaje in programe. Sami lahko poskrbite, da bo Nova24TV vedno na mestu, kjer jo boste najlažje našli. Prvi v službi resnice!

Sprememba zakona o verski svobodi predvideva, da se delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev s sedanjih 100 zniža na 60 odstotkov. Zakonodajno-pravne služba DZ je v zvezi s tem po poročanju STA opozorila, da je predlog pravno sporen. Predlog po njihovem med drugim krši načelo zaupanja v pravo pri ureditvi in načelo delitve oblasti in je v neskladju z ustavo. “Vlada ukinja uredbo, tega ne more, ker je to poseg v drugo vejo oblasti.” Do omenjene spremembe so kritični tudi predstavniki verskih skupnosti.

Katoliška cerkev, ki s svojim odzivanjem po mnenju nekaterih vzbuja videz nevtralnosti, je v svojem odzivu kritična do načrtovane spremembe zakona o verski svobodi, s čimer bo ukinjen status splošno koristne organizacije verskih skupnosti ter znižan delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev. Zniževanje prispevkov po njihovih besedah pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnikov, redovnic in preostalih verskih delavcev. “Ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi,” poudarjajo.

Očitajo enostranskost odločitev
Pravijo, da sami ne razumejo razlogov za trenutne predloge sprememb, ki niso bile dogovorjene tudi z nobeno drugo versko skupnostjo. Problematizirali so enostranskost odločitve zakonskih sprememb, saj so lahko na Odboru za kulturo razpravljali šele na njihovo izrecno zahtevo. “Tudi sama razprava ni bila odprta za naše potrebe in stališča. Vse odločitve so bile enostranske in odločene že vnaprej”, navajajo in dodajajo, da je 707 verskih delavcev Katoliške cerkve, ki koristijo pomoč države. Izpostavljajo, da je znesek za socialno zavarovanje slednjih precej manjši kot pri tistih, ki so samozaposleni v kulturi, ki jih je sicer več kot 3200. “Delo verskih delavcev na področju skrbi za kulturo, izobraževanje in duhovne pomoči je prostovoljno, hkrati pa za našo družbo neprecenljivo.”

“Še posebej nerazumno je, da se spremembe zakona, kjer se Cerkvi odreka status splošno koristne organizacije, sprejemajo v času, ko je Cerkev prizadetim v vodnih ujmah in naravnih nesrečah prek Karitas in drugih struktur in posameznikov nudila veliko materialno in duhovno pomoč,” so kritični in dodajajo, da pričakujejo pravično vrednotenje njihovega dela in primerljivo obravnavo z drugimi subjekti. “V vsakem primeru bomo v Cerkvi tudi v prihodnje storili vse, da bomo ljudem v duhovno in drugo podporo.”

Foto: epa

V odzivu Katoliška cerkev še izpostavlja, da so se spremembe zakona brez stvarne podlage, na kar je opozorila tudi pravna stroka. Spremembe po njihovih besedah vplivajo na slabšanje standardov verske svobode in predstavljajo “negativno znamenje tako verskim delavcem kot tudi vernikom v naši domovini, nenazadnje pa vsem ljudem, tudi nevernim, ki cenijo in spoštujejo plemenite človeške, narodne in kulturne vrednote”, ki jih v Katoliški cerkvi poudarjajo in širijo. Prepričani so, da bo v primeru sprejetja zakona prišlo do negativnega odziva v mednarodni javnosti. “Od Vlade Republike Slovenije zato pričakujemo, da predlog sprememb zakona o verski svobodi umakne iz dnevnega reda in ga zavrne.”

“Predlagam, da tudi na naslednjih volitvah daste navodila župnikom, da morajo biti politično nevtralni. Bo tako večja verjetnost, da zmaga politična opcija, ki bo odločno obdavčila cerkveno premoženje”; “Vodstvo RKC,  potrebno bo več poguma in odločnosti! Pa bolj bo treba povzdigniti glas! Papež bi lahko, na primer, kakšno pismo poslal Golobu. To bi zaleglo. O delovanju neokomunistov iz stranke Levica bi lahko kaj povedali prek vam naklonjenih poslancev v EU parlamentu”; “Tako je. Vsi po spisku se bodo morali naučiti, da bo treba pojesti kar s(m) o si skuhali na volitvah. Velja tudi za upokojence, bolnike, voznike, davkoplačevalce, žrtve ujm, žrtve migrantov itd. Play stupid games, win stupid prizes”; so primeri komentarjev, ki so na družabnem omrežju X vsuli v zvezi z aktualnim dogajanjem in ki kažejo, da želja po aktivnejšem vključevanju Katoliške cerkve v aktualne zadeve obstaja, saj bi to lahko pomagalo k večjemu ozaveščanju pripadnikov verske skupnosti. Kakor koli, vidimo lahko, da si Golobova vlada iz dneva v dan išče vedno več novih tarč, zato je umestno, da se na nepravilnosti opozarja. Kot lahko vidimo, je še kako pomembno, koga se obkroži na volilnem lističu.

Ž. N.

Strokovni direktor Pediatrične klinike dr. Marko Pokorn je v luči nevzdržnih razmer v UKC Ljubljana napovedal uvedbo izrednega strokovnega nadzora. Slednjega naj bi izvajali zunanji strokovnjaki. Želi si, da bi bil nadzor temeljit in opravljen v najkrajšem možnem času. To bi po njegovem pomagalo staršem, ki žalujejo zaradi izgube, hkrati pa bi se okrepilo zaupanje slovenske javnosti v zdravstveno ustanovo, zlasti pa program otroške srčne kirurgije. Nadzor nameravajo uvesti še ta mesec, a za zdaj še ni jasno, kdo bo izvajalec. Pokorn je prepričan, da ga mora izvajati nekdo, ki ni obravnaval umrlih otrok in ni povezan s kliničnim centrom. Po vsej verjetnosti bo nekdo iz tujine.

Otroka naj ne bi prejela optimalne oskrbe, v tujino pa naj bi bila napotena prepozno
Starši umrlih otrok so prepričani, da je k smrti botrovalo dogajanje na otroški srčni kirurgiji v Ljubljani, posledično pa zanju ni bilo zadovoljivo poskrbljeno. Prepričani so še, da bi morala biti v tujino napotena že prej. Posledično so starši otrok vložili uradno pritožbo na UKC Ljubljana. Pokorn in kirurg Igor Šehić sta sicer zagotovila, da nedavni odhod kirurgov ni vplival na zdravljenje umrlih otrok. Prav tako naj bi program po njunem prepričanju potekal nemoteno, pa tudi zdaj naj bi potekal odlično. Zdravniška zbornica pod vodstvom Bojane Beović je staršem pokojnih otrok izrazila sožalje ter podporo proaktivnemu ravnanju vodstva Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Tako od staršev, kot od (nekdanjih) zaposlenih pa si nadejajo, da bodo podali mnenje za razjasnitev dogodkov.

Otroški srčni kirurg Miha Weiss je zaradi nevzdržnih razmer zapustil UKC Ljubljana. (Foto: STA)

Domen Mezeg

Otok je trenutno hudo preobremenjen, saj število migrantov večkrat presega obstoječe kapacitete. Trenutno jih je na otoku nastanjenih 1716 migrantov, med njimi 443 mladoletnikov brez spremstva.

Samo včeraj je na otok prišlo 896 migrantov v 23 čolnih, poroča STA.  Italijanske oblasti migrante z otoka prevažajo na Sicilijo. Danes naj bi po tej poti otok zapustilo 500 migrantov.

Native Italians have become a minority on Lampedusa.

But remember: it’s a conspiracy theory and it’s not happening. pic.twitter.com/xe9yJlWLFE

— iamyesyouareno (@iamyesyouareno) September 19, 2023

Zaradi majhnega števila stalnih prebivalcev na otoku v Sredozemlju se ob večjih navalih migrantov le ti znajdejo v manjšini. Denimo, v septembru je v dveh dneh na otoku pristalo več kot 8 tisoč migrantov. Na otoku prebiva vsega skupaj 6,5 tisoč stalnih prebivalcev. Trenutne kapacitete na otoku zadoščajo le za 400 ljudi, poroča Le Mond.

Ž. K.

Trije moški so v vasi z manjšim tovornim vozilom pobirali staro železo pri domačinu. Ko so soseda vprašali, če ima kaj železa tudi on, je rekel, da ne in kraj zapustil. Naložili so staro železo in kraj zapustili, zatem pa slišali glasen pok.

Oseba iz sosednje hiše je streljala na vozilo, pri tem pa je izstrelek zadel 40-letnika v roko. Domneva se, da so bili pobiralci železa Romi.

Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je streljal 60-letni domačin. Nemudoma so postavili blokadne točke. 60-letnika so prijeli in mu odvzeli prostost. Zavarovali so kraj dogodka in opravili ogled, osumljenega pa odpeljali v Splošno bolnišnico Izola na strokovni pregled, prav tako pa so odredili strokovni pregled za vse tri oškodovance.

Policisti danes nadaljujejo z ogledom kraja in zbiranjem obvestil.

Andrej Žitnik

Na logaški občini so za STA povedali, da povečano število nastanjenih migrantov in število migrantov, ki občino zgolj prehajajo, občutno vpliva na kakovost življenja občanov in moti njihovo vsakdanje življenje.

Moški migranti vznemirjajo občane
Čeprav po podatkih policije niso zaznali povečanja števila prekrškov in kaznivih dejanj nastanjenih v logaškem azilnem domu, se ti vseeno prosto gibajo po občini, kar vznemirja občane, pravijo na občini in dodajajo, da se migranti zadržujejo v večjih skupinah. Občani se zato obračajo na župana Berta Menarda s prošnjami, naj jih občina zaščiti, saj trenutno število nastanjenih migrantov presega dogovor, sklenjen med uradom, ministrstvom za notranje zadeve in občinskimi svetniki, v katerem je zapisano, da bo v azilnem domu nastanjenih največ 108 ljudi, in še to le ranljive skupine. Zdaj gre po njihovih navedbah večinoma za mlade samske moške, kar ni skladno z dogovorom, zato je župan že napovedal sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri bodo obravnavali omenjeno problematiko in nespoštovanje dogovora.

Azilni dom ni več namenjen migrantskim ženskam in otrokom, temveč so ga preplavili moški ilegalci.

Vladni urad za integracijo in oskrbo migrantov občino tedensko obvešča o številu migrantov, občina pa podatke objavlja na spletni strani. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo 14. septembra pri njih 351 ljudi, številke pa so podobne zadnji mesec dni. Kot so za STA pojasnili v uradu za oskrbo in integracijo migrantov, za večino tistih, ki so tam nastanjeni, Slovenija ni ciljna država, zato prostore samovoljno zapuščajo. Prosilci za mednarodno zaščito ostanejo v povprečju nekaj manj kot 23 dni, sicer pa še pred koncem postopka azilni dom zapusti 85 odstotkov nastanjenih oseb. Število migrantov, ki še niso podali namere za mednarodno zaščito, se je začelo v Logatcu povečevati sredi avgusta, a v uradu zagotavljajo, da začasno zaradi povsem napolnjenih zmogljivosti na Viču. Čeprav je izpostava namenjena ranljivim skupinam migrantov, kot so družine in mladoletniki brez spremstva, zdaj v Logatcu nameščajo tudi samske moške do 21. leta starosti.

Občina v zvezi z omenjeno problematiko sodeluje tudi s policijo, saj občane skrbi zaradi vse večjega števila migrantov. Župan se je o varnostni problematiki nedavno pogovarjal s komandirjem policijske postaje Miho Ajtnikom. Logaški policisti so letos zaznali povečano količino dela in napotitev na dogodke, povezane s tujci, nastanjenimi v izpostavi azilnega doma, prav tako zaznavajo vse več klicev vznemirjenih občanov in napotitev na dogodke, kjer so opazili migranti. Ajtnik je zagotovil, da se policisti odzovejo na vse klice in izvajajo ustrezne postopke skladno z veljavno zakonodajo. S problematiko so seznanili tudi vodstvo Policijske uprave Ljubljana, ki se je takoj odzvalo in v Logatec napotilo dodatne patrulje iz drugih enot. Ob tem pa na logaški policiji poudarjajo, da kljub povečanem številu dogodkov v povezavi z migranti v Logatcu doslej niso zaznali porasta števila kaznivih dejanj ali kršitev javnega reda in miru, v katerih bi bili udeleženi migranti.

Andrej Žitnik

Raziskavo prepovedi uporabe mobitelov v osnovnih šolah Republike Hrvaške iz perspektive učiteljev in učencev so na Inštitutu za družbene raziskave izvedli maja in junija lani na 84 hrvaških osnovnih šolah. V njej je sodelovalo 1705 učiteljev ter 3706 učencev iz petih razredov in 3866 učencev iz sedmih razredov. Prepoved podpira 52,6 odstotka učencev petih razredov osnovnih šol, preostali ji nasprotujejo. V sedmih razredih je prepovedi naklonjenih 31,1 odstotka učencev, 68,9 odstotka pa ji nasprotuje.

Avtorji raziskave so izpostavili, da so starejši učenci bolj kritični do možnega omejevanja uporabe mobitelov v šolah, a jih kljub temu tretjina podpira prepoved. Pri tem so dodali, da naklonjenost prepovedi velike večine učiteljev pa tudi pomembnega dela učencev kaže, da je uporaba mobilnih telefonov v hrvaški osnovnošolski vzgoji in izobraževanju neprimerna.

Minister za znanost in izobraževanje Radovan Fuchs je pred nedavnim dejal, da na ministrstvu ne razmišljajo o prepovedi uporabe mobilnih telefonov na šolah, navaja STA. Pri tem je izpostavil, da obstaja veliko šol, ki so v dogovoru s starši sprejele interni predpis o prepovedi uporabe, kar lahko storijo.

Učenci se ne družijo, temveč tipkajo
V večini hrvaških šol velja pravilo, da je uporaba mobilnih telefonov prepovedana med poukom, nekatere šole pa so jo prepovedale tudi med odmorom. Med prvimi, ki je to storila, je bila pred petimi leti ena od zagrebških osnovnih šol. Kot je za hrvaško televizijo Nova TV pojasnil ravnatelj OŠ Petra Preradovića Denis Žvorc, so se za to odločili, ker so opazili, da se učenci med odmorom ne družijo in ne pogovarjajo, “ampak tipkajo po mobitelu“. Kaplja čez rob pa je bila po njegovih besedah, ko so učenci snemali eno od učenk s težavami v razvoju in to objavili na družbenih omrežjih. Ravnatelj je dodal, da so odločitev šole podprli tudi starši. Odkar so jo sprejeli, se učenci med odmorom več družijo, pouk pa poteka mirneje.

Podobno so se pred letom odločili na eni od puljskih osnovnih šol. “Otroci so se stalno obračali in odgovarjali na sporočila. Pogosto se je dogajalo tudi, da so pisali neprimerna sporočila,” je za Novo TV pojasnila ravnateljica OŠ Monte Zaro Branka Sironić Buić.

Andrej Žitnik

“Ministrica Alenka sporoča, da so zastoji na AC, ker se vozimo sami, in daje zgled, saj njo vozi šofer. Alenka med vožnjo ne gleda skozi okno, zato ne vidi dolgih kolon tujih tovornih vozil,” je njene nasvete na Twitterju komentiral ekonomist Matej Lahovnik, s svojimi izjavami pa je razburila tudi številne druge. Zastoji in gneča na slovenskih avtocestah postajajo vedno bolj nevzdržni, oktobra, ko se začne študijsko leto, pa bo gneča na cestah predvidoma še hujša. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek “hitrih rešitev ne vidi”, ob njenih nasvetih pa se človek enostavno vpraša, ali res brije norce iz ljudi?

Problematika zastojev in gneč na slovenskih cestah ni nova in zdi se, da so razmere še posebej na vpadnicah v prestolnico za voznike v zadnjem času postale popolnoma nevzdržne. Poleg drugih, ki Slovenijo po avtocestah le prečkajo, se vedno bolj jezijo vsi tisti, ki dnevno migrirajo bodisi zaradi službe ali drugih obveznosti. Vsak bi raje prosti čas preživel bolj kakovostno in ne v zastojih na cesti. Ampak Bratuškovi to ni mar, za N1 je podelila nekaj nasvetov, s katerimi je razburila številne uporabnike Twitterja.

Drugim svetuje uporavo javnega prevoza, čeprav ga sama ne uporablja
“Absolutno se strinjam, da bi situacija lahko bila boljša. K temu bi lahko pripomogli vsi, ki uporabljajo ceste, to pomeni, da se v avtu ne vozimo sami,” je izpostavila kot rešitev Bratuškova, ki očitno ni predvidela očitnega scenarija, da imajo ljudje obveznosti v različnem času na različnih krajev. Če pa to ni možno, uporabite javni prevoz, čeprav ga sama ne uporablja – le zakaj bi ga, če ji ni treba. “Zopet iskanje izgovorov. Dokler bo vožnja z javnim prevozom trajala najmanj še enkrat dlje kot z avtomobilom, se bodo ljudje vozili z avtomobili. Imate pa še eno rešitev za omilitev gneče. Decentralizirajte Slovenijo! Ministrstva in vladne službe razpršite po Sloveniji pa bo bolje,” je ob tem zapisal Božo Predalič.

Foto: Twitter

Vlada bi določala tudi število ljudi v avtih
Čeprav veliko gneče povzroča tovorni promet, Dars to zanika in se sklicuje na statistiko. Čeprav vsak voznik, ki se dnevno vozi po slovenskih avtocestah, ne potrebuje statistike, da bi videl, da je tovornih vozil na cestah ogromno, tudi ob urah, ko je gneča največja. Član uprave Darsa Andrej Ribič se z Brautškovo strinja in pravi, da je “zelo potratno, če je v vozilu samo en. Ljudje se na delo vozijo iz istega kraja vsak s svojim avtomobilom in to je tisto, kar povzroča zastoje”, je dejal predstavnik državne družbe za avtoceste. “Spoštovana gospa @ABratusek Vabim vas, da pridete k meni za en mesec. Se bomo z enim avtom vozili v službo, mož 2 x na teden v Ljubljano, popoldne na treninge in oskrbujeva ostarele starše. En mesec. Dobrodošli v našem svetu,” je ob tem komentirala uporabnica Twitterja.

Foto: Twitter

Bratuškova hitre rešitve za zastoje ne vidi, povedala pa je, da se je o tem “potrebno pogovarjati”. Koliko časa se bo treba še pogovarjati, preden se za vlada dejansko odloči za učinkovit ukrep? Morajo ljudje res biti poleg vseh drugih zadev, ki jih vlada doslej ni rešila, pod stresom še na cesti, ko je že tako preveč prometnih nesreč? Dars za ljubljanske vpadnice sicer načrtuje več projektov, ki naj bi omilili vsakodnevno gnečo. Dolge zastoje na štajerski in primorski avtocesti bodo reševali s preurejanjem odstavnega pasu v še en vozni pas, in sicer na odsekih med Ljubljano in Domžalami ter Ljubljano in Vrhniko. Bratuškova načrtuje, da bi konec leta 2024 ali v začetku leta 2025 lahko realizirali tretji pas na teh dveh najbolj obremenjenih vpadnicah, pri čemer gre za sistem elektronske regulacije prometa z merilniki in omejitvami hitrosti na vpadnicah.

“Nič od tega ne gre čez noč, žal,” so bile še ministričine besede.

T. B.

Telefonski pogovor med Ano Roš in Robertom Golobom je požel val zgražanja iz več razlogov. S tem so še bolj dregnili v sum poštenosti podeljevanja zvezdic, redki pa tudi vedo, da je ocenjevanje za Michelinove zvezdice plačano iz žepov slovenskih davkoplačevalcev. Razpis za t. i. neodvisno ocenjevanje slovenskih restavracij in promocijske aktivnosti je objavila Slovenska turistična organizacija (STO). Kot edinega prijavitelja za ocenjevanje je navedla francosko družbo Manufacture Francaise des Pneumatiques Michelin in jim za to plačala 880.600 evrov, k temu je treba prišteti še davek na dodano vrednost.

Za Michelinove ocenjevalce je država tako primaknila 880.600 evrov, to je za 176.120 delavskih obrokov po 5 evrov ali 352.240 šolskih malic. Za ocenjevanje restavracij torej – plačujemo. Da ne bo kdo mislil, da to delajo zastonj.

Nespodobno je bilo tudi dejstvo, da sta si Golob (ki je tudi minister za zdravje) in Roševa izmenjevala naklonjenost in se smejala ravno na dan, ko je na dan prišla novica o tragični smrti dveh dojenčkov, ker v Sloveniji ni bilo dovolj zdravnikov, ki bi opravili operacijo srca.  Poleg tega, spomnimo se, kako je bil Golob proti objavam na družbenih omrežjih in Instagramu, še posebej je to očital Borutu Pahorju.

Podpirata en drugega. #zastonjkosilo pic.twitter.com/Buc05c6Xey

— Matjaž Lesjak (@LesjakMatjaz) September 19, 2023

“Živjo, Ana, Robert tukaj. Čestitke, sem slišal, da ti je uspelo to, kar še nobenemu Slovencu ni.” je rekel Robert Golob v telefonskem pogovoru z Ano Roš. “Ja, saj ni nič posebnega, samo trdo delaš … Še bolj trdo delati in še kaj več.” Roševa ima prav, “še kaj več” je potrebno, da pridobiš omenjeno nagrado. Pri tem je tudi kuharski mojster Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu, ki je ohranila Michelinovo zvezdico, dejal,  da je “vesel za vsako novo zvezdo, ki pride v Slovenijo, mi je pa žal, da je taka institucija ponovno spregledala nekaj restavracij, ki so ostale brez zvezdic”.

Bo Golob poklical tudi družine, ki jim je obljubil 100 nadomestnih hiš v mesecu dni?
“Imaš moj telefon, veš, da te podpiram v vsem in stojim za tvojim trudom. Veš, da me imaš na svoji strani, kadar koli, samo reci,” je še dejala Roševa Golobu. Pri tem pa je Jelka Godec na omrežju X Goloba vprašala, ali ima tudi telefonske številke družin iz Koroške ali Zgornje Savinjske doline, ki so ostali brez domov. Ali pa so ti zanj drugorazredni. “Nimaš? Naj ti jih pridobijo in jih nemudoma pokliči ter jim povej, kdaj bo zgrajenih tistih 100 obljubljenih nadomestnih hiš v mesecu dni.” Tudi Roman Vodeb meni, da virtualni dialog predstavlja enega od viškov politične patologije oz. nespodobnega “golobizma”.

A. G./Moja Dolenjska

Napetosti v regiji tlijo že mesece, potem ko so azerbajdžanske enote decembra blokirale koridor Lačin, s čimer so prekinile edino cesto, ki povezuje Gorski Karabah z Armenijo in preprečile uvoz hrane približno 120 tisočim prebivalcem. Moskva, ki je bila zadolžena za preprečitev novega izbruha konflikta, skladno z Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) ni posredovala, da bi zaščitila svojo dolgoletno zaveznico Armenijo, kar je le še ena spodbuda več za Armenijo, ki je že razmišljala, da bi iz CSTO izstopila in se obrnila proti Zahodu. CSTO je sicer ruska alternativa zvezi NATO.

Iz posnetkov družbenih medijev, posnetih v torek v Stepanakertu, glavnem mestu Karabaha, ki ga Azerbajdžan imenuje Khankendi, je bilo slišati glasno in ponavljajoče se obstreljevanje. Hikmet Hadžijev, svetovalec za zunanjo politiko azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, je dejal, da je Baku napotil kopenske sile, ki so po njegovih besedah ​​na več mestih prebile armenske črte in dosegle nekatere svoje glavne cilje, kar so armenske separatistične sile zanikale. “Azerbajdžansko granatiranje je uničilo rusko vojaško bazo v regiji Karabah“, je objavil profil Višegrad24 na Twitterju.

BREAKING:

A Russian military base has been destroyed by Azerbaijani shelling in the Karabakh region.
https://t.co/mOYy3ciVko

— Visegrád 24 (@visegrad24) September 20, 2023

Po poročanju Reutersa so azerbajdžanske sile doslej zasegle več kot 60 vojaških postojank in uničile do 20 vojaških vozil z drugo strojno opremo. Karabaške separatistične oblasti so sporočile, da je bilo zaradi vojaške akcije Bakuja ubitih 25 ljudi vključno z dvema civilistoma, 138 pa je bilo ranjenih.  Prebivalce nekaterih vasi naj bi evakuirali.

Se Armenija obrača od Rusije proti Zahodu?
Poraja se vprašanje, ali gre za politične posledice, potem ko je armenski premier Nikol Pašinjan – ki ga Rusija, tradicionalna podpornica Armenije, ima za preveč prozahodnega – govoril o pozivih k državnemu udaru proti njemu. Boji v Karabahu bi lahko spremenili geopolitično ravnovesje na južnem Kavkazu, ki je prepreden z naftovodi in plinovodi. Tam si Rusija – ki ji odvrača pozornost lastna vojna v Ukrajini – skuša ohraniti svoj vpliv kljub večji dejavnosti Turčije, ki podpira Azerbajdžan. Armenski premier je maja dejal, da je Erevan pripravljen priznati Gorski Karabah kot del Azerbajdžana, če bo zagotovljena varnost armenskega prebivalstva v regiji. Odnosi med nekdanjima sovjetskima republikama Armenijo in Azerbajdžanom so napeti od leta 1991, ko je armenska vojska zasedla Gorski Karabah, ozemlje, ki je mednarodno priznano kot del Azerbajdžana, in sedem sosednjih regij. Jeseni leta 2020 je Azerbajdžan v 44 dneh spopadov izpod armenske okupacije osvobodil več mest, vasi in naselij. Mirovni sporazum, sklenjen s posredovanjem Rusije, so v Azerbajdžanu slavili kot zmagoslavje.

Foto: epa

Armensko spogledovanje z novimi mednarodnimi partnerji je spodbudilo njeno razočaranje, da je Rusija ni mogla ali ni hotela braniti pred tem, kar vidi kot agresijo sosednjega Azerbajdžana. To je tudi sprožilo vprašanja o zmožnosti Rusije, da obdrži svojo oblast nad državami in konflikti po nekdanjem Sovjetskem imperiju. Armenski predsednik Nikol Pašinjan je dejal, da njegova država začenja okušati “grenke” sadove “strateške napake”, ker je Rusiji zaupala skoraj izključno odgovornost za obrambo svoje države.

Ravno zato je Pašinjan že pred nekaj meseci napovedal morebitni izstop Armenije iz Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) in da ta ostaja na dnevnem redu Erevana, vendar le, če organizacija postane “nesposobna”. “Če se bo Armenija de jure odločila za izstop iz CSTO, se bo to zgodilo potem, ko bo Armenija zabeležila, da je CSTO zapustila Armenijo. Takšna agenda obstaja, če CSTO postane neaktivna organizacija. Potem se bomo morali sami odločiti o svojih varnostnih vprašanjih,” je dodal Pašinjan, poročajo tuji mediji.

Leta 2002 ustanovljena Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) združuje Armenijo, Kazahstan, Belorusijo, Kirgizistan, Tadžikistan in seveda Rusijo.  Odnosi Armenije z organizacijo so se poslabšali zlasti po tem, ko CSTO ni želela posredovati ali celo kritizirati vdora azerbajdžanskih čet na armensko ozemlje septembra 2022.

Foto: epa

Armenija je doslej želela dokazati, da je njeno sodelovanje  v CSTO le formalno brez kakršne koli aktivnosti, da bi dobila podporo zahodnih držav. Prav v kontekstu nedejavnosti CSTO je Evropska unija 20. februarja začela civilno misijo (EUMA) v Armeniji. Ta je razširjena različica prejšnje kratkoročne misije oktobrske in decembrske misije, ki je sledila azerbajdžanskemu vdoru, kar pa Armenija vidi kot posledico neukrepanja Rusije in CSTO v zvezi z njenimi zahtevami za posredovanje med agresijo na Azerbajdžan septembra 2022.

A. H.

13. državno prvenstvo v tekmovanju za najtežjo bučo bo tokrat potekalo v soboto, 23. septembra 2023, ob 10. uri, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 196 A – Vrtni center Jehart.

Sprejem buč in prijava tekmovalcev se bosta začela ob 10. uri, uro za tem, torej ob 11. uri, se bo začelo tehtanje, kjer bodo vse do 13. ure iskali najtežjo bučo, ob koncu tehtanja pa bo potekala razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Podelili bodo priznanja tudi za najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico.

Skupaj s soorganizatorjem tekmovanja so se dogovorili, da se zaradi solidarnosti do poplavljencev letos nagradam odpovemo.

Naj spomnimo, da je lanska najtežja buča tehtala 533 kg, vzgojil jo je Janko Lovše. Rekord Mozirskega gaja pa smo zabeležili leto pred tem, ko je prav tako Lovšetu uspelo vzgojiti bučo velikanko težko kar 719 kg.

Mozirski gaj sicer zaenkrat še vedno ostaja zaprt, kljub temu pa počasi spet dobiva lepšo podobo, čeprav bo sanacija zagotovo potekala še leta. Zelo so hvaležni vsem prostovoljcem, ki so jim srčno priskočili na pomoč, ter vrtnarjem, ki jim bodo pomagali s sadikami cvetja za prihodnjo sezono, ko vas v Mozirskem gaju ponovno čaka tudi razstava tulipanov, le da bo ta v manjšem obsegu, dopolnili pa jo bodo s slovenskim cvetjem.

Sa-Ša novice

Policisti so pridobili odredbo za hišno preiskavo in pri tej našli kombinirano lovsko puško, malokalibrsko puško, repetirno puško, dve polavtomatski pištoli ter večje število nabojev. Orožje, ki ga je občan sicer legalno posedoval, so mu zasegli, ker je v preteklih dneh sosedu grozil z orožjem.

58-letnika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena Kazenskega zakonika.

Ker je orožje hranil v nasprotju s pravili hrambe orožja, so mu izdali plačilni nalog po Zakonu o orožju.

E-Koroška

Čeprav je osnovno načelo solidarnosti, da ta ne sme biti obvezna, se je vlada odločila, da gre v vpeljavo solidarnostnega prispevka, ki ni nič drugega kot dodatni davek. Do omenjenega ukrepa je prišlo navkljub dejstvu, da za Slovenijo velja, da je v primerjavi s povprečjem EU nadpovprečno obremenjena z davki in prispevki za socialno varnost. Ker je tudi gospodarstvo že sedaj izjemno obremenjeno z davki in prispevki, so zaradi napovedi dodatnega obdavčevanja podjetij kritični tudi v gospodarstvu. Kaj si o vsem skupaj mislijo ljudje, pa najbolje razkrivajo rezultati javnomnenjske ankete, ki jo je agencija Parsifal za Novo24TV izvedla v obdobju od 4. do 7. septembra letos.

Na vprašanje glede uvedbe obveznega solidarnostnega prispevka je največ (43,4 odstotka) vprašanih dejalo, da bi morala vlada poiskati denar iz področij, ki niso nujna, kot je obvezni solidarnostni prispevek. Obvezen solidarnostni prispevek podpira le 27,6 odstotka anketirancev. Četrtina oziroma 24,1 odstotka anketirancev pa je prepričana, da novi davek ni potreben. 5 odstotkov vprašanih se glede zadeve ni opredelilo.

Vir: Parsifal

Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko, lahko vidimo, da med tistimi, ki menijo, da je treba najprej poiskati denar na področjih, ki niso nujna, prevladujejo ženske, tisti v srednji starostni skupini (35–54 let) in tisti z višjo, visoko ali višjo izobrazbo. Med tistimi, ki menijo, da je vlada ravnala popolnoma ustrezno, prevladujejo moški, tisti v srednji starostni skupini (35–54 let) in tisti z najvišjo izobrazbo. Ženske, tisti, ki spadajo v najmlajšo starostno skupino (18–34 let) in tisti z najnižjo izobrazbo prevladujejo med tistimi, ki menijo, da je solidarnosti prispevek povsem nepotreben.

Vir: Parsifal

Dodatno obdavčevanje podjetij
Večina (64,0 odstotkov) anketirancev meni, da bo dodatno obdavčenje podjetij tem znižala konkurenčnost. Da je obdavčitev pravilna, meni četrtina (25,5 odstotka) anketirancev. 10,5 odstotka vprašanih je glede tematike neopredeljena.

Foto: Parsifal

Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko, lahko vidimo, da med tistimi, ki menijo, da bo dodatna obdavčitev podjetij znižala konkurenčnost prevladujejo ženske, tisti v starostni skupini 35–54 let in tisti z najnižjo izobrazbo. Med naklonjenimi dodatni obdavčitvi podjetij prevladujejo moški, tisti v najnižji starostni skupini (18–34 let) in tisti z najvišjo izobrazbo.

Vir: Parsifal

N. Ž.

Občina Brežice je v tem trenutku tista, ki nosi največje breme ilegalnih migracij. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je napovedal podiranje ograje, na drugi strani pa, kontradiktorno, naj bi povečali prisotnost policije na najbolj obleganih območjih.

O problematiki smo spregovorili z županom Ivanom Molanom. Predvsem nas je zanimalo, kako občani na lastni koži občutijo dogajanje. “Naši domačini, ne samo v Rigoncah, ampak tudi v Slovenski vasi, Rakovcu in Bizeljskem so že na samem začetku predlagali, da panelna ograja ob naseljih ostane oziroma ob stanovanjskih hišah.” Župan je opozoril, da je bila panelna ograja postavljena tako rekoč na privatnih zemljiščih, za kar so lastniki tedaj dali soglasje, sedaj pa se jo namerava podreti. Težava pa je denimo v Slovenski vasi, kjer je bila odstranjena stara ograja, s katero je bila zaščitena industrijska cona, ter jo nadomestili z novo panelno ograjo, sedaj pa jo nameravajo odstraniti, kar pomeni, da bi zasebne parcele dejansko odgradili. Res pa je, da Brežičani niso nasprotovali odstranitvi ograje na mestih, kjer ni vasi (na poljih itd.).

Minister Poklukar ima zaradi koalicijskega dogovora zvezane roke
“Gre za problematiko na ravni EU, ki miži. Obstaja tihi dogovor, da se migrante dobesedno spušča prek meja. Menim, da bi morala Hrvaška, ki je v schengnu, te osebe bodisi zavračati bodisi dati azil zgolj tistim, ki so do njega res upravičeni. Dejstvo je, da gre za izkoriščanje azilne politike,” poudarja Molan. Kot pove, se migrante navadno popiše že na Hrvaškem, zatem pa z vlakom pripotujejo do zadnje postaje na Hrvaškem, zatem pa vržejo dokumente stran, pridejo v Slovenijo in ponovno zaprosijo za azil, rekoč da nimajo dokumentov. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je izpostavil, da je problematika večplastna. Zagotovo gre izpostaviti trgovino z ljudmi in dejstvo, da Nemčija potrebuje novo delovno silo (okoli dva milijona). Slovenska politika pa je na tem področju očitno prešibka, da bi zadevo v Bruslju drugače uredila.

Župan Brežic Ivan Molan v Rigoncah v družbi notranjega ministra in generalnega direktorja Policije. (Foto: STA)

“Vlada bolj skrbi za migrante kot za varnost domačinov!”
Razmere so podobne tistim iz leta 2015. Tedaj je število nezakonitih prehodov znašalo tudi po 10, 15 tisoč dnevno, sedaj pa po 600 med vikendom, 200 na dan, en vikend celo 1300. Slovenija je “postala Rdeči križ”, kjer migrante enostavno popišejo in jih odpeljejo naprej, zatem pa nadaljujejo pot v druge države. Ljudi je strah, starejši si ne upajo zapustiti domov. Mlajša dekleta in fantje si ne upajo več na sprehode. Za starejše, ki delajo na njivah, je neprijetno, ko se mimo njih sprehodi dvajset mladih fantov. K sreči večjih incidentov še niso zabeležili, nikoli pa ni gotovosti v primeru neznancev z nepoznano življenjsko zgodbo. Je pa Brežičanom hudo tudi zato, ker dva meseca nihče ni zares poročal o razsežnostih migrantske problematike v občini. Še bolj pa je žalostno to, da se skuša ljudi, ki so na problematiko opozorili, diskreditirati. Molan: “Vlada bolj skrbi za migrante kot za varnost domačinov!” 

Domen Mezeg

Novinar Associated Press in Ukrajinec Mstislav Černov, ki je kot vojni dopisnik poročal iz Sirije, Libije, Iraka, Gorskega Karabaha in Afganistana, je skupaj s kolegom fotografom Evgenijem Maloletko v začetku leta 2022 dokumentiral rusko bombardiranje pristaniškega mesta.

Teden dni po začetku obsežne ruske invazije na Ukrajino je bil Černov še vedno v pristaniškem mestu Mariupol in je iz visokega nadstropja bolnišnice opazoval, kako se tank z oznako Z ustavlja ob strani. Videti je bilo mogoče črn dim, ki se je dvigal iz obstreljenih stanovanjskih blokov v bližini. Izhoda ni bilo. Černov se je odločil, da bo poprijel za kamero, da se bodo ljudje lahko prepričali o grozotah vojne. Dokumentarec tako pripoveduje zgodbo o začetku obsežne vojne – bombardiranju stanovanjskih zgradb in porodnišnice, nenehnem obstreljevanju. Prikazuje tudi, kako so se na to odzvali običajni prebivalci Mariupolja.

Film 20 dni v Mariupolju je nastal kot koprodukcija Associated Pressa in Frontlina, poroča The Hollywood Reporter. Černov režiserski prvenec je bil predvajan na CPH: DOX, Cleveland, Docudays, Seattle, DocAviv in Sheffield Doc:Fest, kjer je prejel nagrado Tima Hetheringtona. Svetovno premiero je doživel na filmskem festivalu Sundance, kjer je prejel tudi nagrado občinstva za dokumentarni film.

Akademija filmskih umetnosti in znanosti bo 21. decembra objavila seznam filmov v ožjem izboru za oskarja 2024 vključno z najboljšimi mednarodnimi filmskimi kandidati. Zadnjih pet nominirancev bo objavljenih 23. januarja 2024. 95. podelitev oskarjev bo potekala v gledališču Dolby v Los Angelesu 10. marca 2024. Ukrajina se je že 15-krat potegovala za nominacijo na oskarjih, a si je doslej še ni uspela prislužiti.

N. Ž.

Na PU Ljubljana pravijo, da se v zvezi z nastavitvijo migrantov v Azilnem domu na Viču zavedajo dejavnikov povečanih varnostnih tveganj. Zato glede na varnostne razmere v okolici doma izvajajo operativno delo.

Povečano število kaznivih dejanj v centru Ljubljane in na Viču
V centru Ljubljane so v letošnjem in lanskem letu zaznali večje število kaznivih dejanj drznih tatvin in kaznivih dejanj zoper premoženje. Enako velja za območje Viča, kjer so delo na terenu prilagodili na način, da se v “največji možni meri zagotavljajo varnost ljudi ter s ciljem, da se zaznana ali naznanjena kazniva dejanja v celoti preiščejo in storilci ustrezno procesirajo,” pojasnjujejo na PU Ljubljana.

Po pojasnilih policije je eden izmed dejavnikov varnostnega tveganja, povezana z migracijami, število oseb, nastanjenih v Azilnem domu Vič. Varnost zagotavljajo v sodelovanju z vodstvom azilnega doma, varnostnimi službami in drugimi inštitucijami. Prav tako sodelujejo z lokalno skupnostjo na vseh območjih, ki so varnostno obremenjena, poleg stalne prisotnosti pa policija skrbi za navezovanje stikov s skupnostjo in posredovanje pomembnih informacij ljudem na določenem področju.

Foto: STA

“Na območju centra in drugih kritičnih delih mesta, tudi na območju Viča, opravljamo stalne poostrene nadzore, aktivirane so  tudi civilne patrulje, patrulje konjenice, vodniki službenih psov, s čimer zagotavljamo javno varnost. Več takšnih nadzorov opravljamo tudi v nočnem času, ob zapiralnih časih nočnih lokalov in na mestih, kjer je pričakovati večje število ljudi,” pojasnjujejo in dodajajo, da povečana prisotnost policije vpliva na večji delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj.

Prezasedena azilna domova
Prejšnji teden so iz azilnega doma na Viču sporočili, da se soočajo s problematiko prezasedenosti. Dom namreč omogoča namestitev 350 ljudi, trenutno pa je nastanjenih dvakrat več prosilcev za azil. Zaradi pomanjkanja prostora migranti spijo na hodnikih, zunanjem šotoru in v zabojnikih. S prezasedenostjo se soočajo tudi v azilnem domu v Logatcu, kjer je nastanjenih 350 migrantov, kar je trikrat več od števila, ki je bilo dogovorjeno z lokalno skupnostjo. Tamkajšnji župan Berto Menard je povedal, da bo zaradi pritožb občanov sklical izredno sejo občinskega sveta.

Čeprav je policija od začetka leta na meji s Hrvaško doslej obravnavala več kot 40 tisoč nedovoljenih prehodov državne meje, kar je 27 tisoč več kot lani v tem obdobju, pa premier Robert Golob vztraja, kako naj bi desna sredina izkoriščala ljudi za nabiranje političnih točk. Migracije so po njegovem pač del današnje realnosti in da se “vala zajeziti ne da, ker je že prepozno, ko so migranti na mejah”. Kot kaže, bi se torej ljudje enostavno morali sprijazniti s tem in upati, da ne pride do bolj poostrenega nadzora na mejah z Avstrijo in Italijo, saj bi to Slovenijo spremenilo v migrantski žep.

Ana Horvat

Vasilka Sancin je tipičen primer. Kot edina sodnica Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je glasovala proti razsodbi, da je bila Igorju Bavčarju v zadevi Istrabenz na slovenskih sodiščih kršena domneva nedolžnosti. Leta 2017 je namreč takratni pravosodni minister Goran Klemenčič zagrozil, da bodo letele glave, če primer Istrabenz zastara. In velika sreča za Slovenijo je, da Klemenčič leto dni kasneje ni postal komisar Sveta Evrope za človekove pravice, saj so evropski sodniki v Klemenčičevi takratni grožnji prepoznali nedopusten politični pritisk na sodstvo in predjudiciranje sodbe. Le Sancinova tega ni prepoznala in je kot edina v senatu branila vlado, pred katero posameznika varujejo ustavno zagotovljene človekove pravice in svoboščine.

Brez dvoma je takratna obsodba temeljila na javni gonji proti Bavčarju, k čemur so v največji meri pripomogli prevladujoči mediji in takratna aktualna Cerarjeva vlada. Sodniki so bili pred odločitvijo: ali ugajati zahtevam javnosti in politike ali razsoditi v skladu s pozitivnim pravom in človekovimi pravicami. Odločili so se za prvo; kot ponosni dediči nekdanjega režima, ko je, kot je ugotovil Albin Igličar v knjigi Uvod s sociologijo prava, 80 odstotkov sodnikov izpričalo »velik pomen moralnih načel socialistične družbe za sodniško odločanje«. S to razliko, da si je v samostojni Sloveniji gospodar nadel masko demokratičnosti, gospodarjevi hlapci pa so ostali – hlapci. Pogojni refleks pač in nikoli izvedena lustracija v sodstvu.

Jože Biščak

The post Saga o letečih glavah first appeared on Nova24TV.]]> https://nova24tv.si/kolumna/saga-o-letecih-glavah/feed/ 0 https://nova24tv.si/slovenija/revolucionarno-nasilje/19-september-1943-dan-ko-so-partizani-in-italijani-v-skupnem-boju-premagali-slovenske-vaske-strazarje-na-turjaku/ https://nova24tv.si/slovenija/revolucionarno-nasilje/19-september-1943-dan-ko-so-partizani-in-italijani-v-skupnem-boju-premagali-slovenske-vaske-strazarje-na-turjaku/#respond Tue, 19 Sep 2023 21:03:08 +0000 https://nova24tv.si/?p=756724 Objavljamo tekst Karla Mauserja, vaškega stražarja, ki je ob petnajstletnici skupnega napada partizanov in italijanskih okupatorjev na grad Turjak zapisal svoje spomine.  19. septembra ob dveh popoldne bo minilo petnajst let, odkar so vaški stražarji po sedemdnevni borbi zapustili goreči turjaški grad. V dolgih vrstah smo odhajali in ta pot je bila za večino pot […]

Iz RTVS so zapisali še: “V skladu z Zakonom o RTV Slovenija odgovorne urednike programov imenuje in razrešuje uprava na predlog direktorjev, določenih v statutu. Za mesta odgovornih urednikov programov direktorji, določeni v statutu, izvedejo javne razpise. Mandat odgovornih urednikov je štiri leta.

Jadranka Rebernik je bila na položaj odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija za polni štiriletni mandat imenovana marca 2022. Odgovorna urednica je bila tudi že v preteklosti, ko jo je dalj časa odstavljal nekdanji generalni direktor Igor Kadunc, ki mu je po nekaj zapletih, ker se mu je upirala tedanja direktorica televizije Ljerka Bizilj, ki ni bila pripravljena kršiti zakona, da bi Kadunc lahko nastavil bolj tedanji vladi Mira Cerarja naklonjen vrh uredništva, odstavitev tudi uspela. Ko se je zamenjalo razmerje moči, Kadunc ni bil več izvoljen za generalnega direktorja, Rebernikova je znova postala odgovorna urednica. Odstop je posledica pritiskov po poskusu hitre “depolitizacije”, ki jo izvajajo Svoboda, SD in Levica v medijih v državni lasti, ki na RTVS zaradi številnih zapletov ne poteka povsem bliskovito.

Na posnetku je Zvezdan Martić v državnem zboru prejšnji teden, kjer ni nič govoril o poročilu o stanju pravne države za leto 2023 v Sloveniji na področju medijev, novinarstva in demokracije. Molk je predsednici komisije za kulturo Tamari Vonta (Svoboda), ko mu je dala besedo, pojasnil tako: “Predsedujoča, hvala za besedo. Ampak jaz sem popolnoma presenečen, ker razen vabila na to nisem dobil nobene informacije, tako da nisem se niti pripravil. Vabilo smo dobili včeraj, tako da se opravičujem, če imate kakšno vprašanje, lahko odgovorim, ampak nimam pa ničesar pripravljenega. Se opravičujem še enkrat.” Je pa imel tam daljši nastop nekdanji predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, ki je opisal zlorabo oblasti za vladni prevzem medijev.

Spletni Časopis, Peter Jančič

V skladu z 49. členom Poslovnika DZ lahko predsednik delovnega telesa skliče sejo tudi zunaj sedeža Državnega zbora po predhodnem soglasju večine vseh članov delovnega telesa in predsednika Državnega zbora. Poslanska skupina SDS je pričakovala, da koalicija ne bo nasprotovala izvedbi seje na terenu, saj bi tako iz prve roke videli težave, s katerimi se soočajo občani Brežic, saj je kar 80 % nezakonitih prehodov v majhnem naselju ob meji, v Rigoncah, majhnem obmejnem naselju.

ODZIV

⁦@ANJABAHZIBERT⁩: Sramota, da je koalicija zavrnila naš predlog za terensko sejo v Brežicah, kjer je problematika nezakonitih prehodov meje najhujša. V ⁦@strankaSDS⁩ bomo storili vse, da pomagamo državljanom ob meji.

Več https://t.co/8e8zZG5GsL pic.twitter.com/sm60lj07AH

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 19, 2023

Ne da se spregledati, da sta bili proti tudi poslanki, ki sami prihajata z območja PU Novo mesto, torej z območja, ki je obremenjeno z nezakonitimi prehodi. Pričakovali bi, da se bosta zavzeli za slovenske državljane. Poslanka Anja Bah Žibert ob tem izpostavlja, da je sramotno, da si leva koalicija s Svobodo na čelu zatiska oči. “Njihov nojevski odnos do te tematike ne prinaša rešitev. Sporoča pa državljanom na naši južni meji, da so drugorazredni. Da niso pomembni in da njihove problematike ni.” Poudarila je še, da seveda ni tako. Pravilno bi bilo, da bi bila ta seja sklicana na terenu in da bi ljudem tudi na ta način pokazali in izkazali, da imajo podporo vladajočih. Poslanka Anja Bah Žibert obljublja: “V stranki SDS kot odgovorni politiki bomo storili vse, da jim bomo pomagali in da se stanje čim prej izboljša.”

Sara Kovač

Po približno dveh mesecih precejšnje stabilnosti števila novih tedenskih primerov covida-19 – ki je v Italiji od sredine junija so sredine avgusta nihalo med 3446 in 6188 – je štiri zaporedne tedne prišlo do znatnega višanja kroženja virusa. V petih tednih med 10. avgustom in 13. septembrom se je število novih tedenskih primerov povečalo za skoraj petkrat, in sicer s 5.889 na 30.777, stopnja pozitivnih brisov se je povečala s 6,4 na 14,9 odstotka, 7-dnevno premikanje povprečje z 841 primerov/dan pa na 4.397 primerov/dan, incidenca pa s šestih na 52  primerov na 100 tisoč prebivalcev.

Prav tako se je v zadnjih štirih tednih več kot podvojilo tudi število smrti. Hospitalizacije so se z minimuma (697), doseženega 16. julija, do danes (2378) več kot potrojile, na intenzivni negi pa z minimuma (18) 21. julija narasle na 76 .

Številke so podcenjene

To so glavni podatki tedenskega spremljanja fundacije Gimbe. ” Številke so res nizke” , komentira Nino Cartabellotta, predsednik Gimbe, “vendar so tudi precej podcenjene v primerjavi z dejanskim vplivom kroženja virusa, ker sistem spremljanja zlasti po razveljavitvi obveznosti izolacije za pozitivne subjekte z zakonodajno uredbo 105/2023 dejansko v veliki meri temelji na prostovoljni osnovi. Dejansko je po eni strani predpisovanja brisov pri ljudeh z respiratornimi simptomi zdaj manj, po drugi strani pa se na epidemiološko službo s široko uporabo domačih antigenskih testov pozitivnost sporoča le občasno”.

Kot poroča Gimbe, podrobna analiza pokaže, da se je v zadnjih štirih tednih virusno kroženje povečalo v vseh regijah in avtonomnih provincah. Glede na zadnjo nacionalno posodobitev podatkov iIntegriranega nadzora covida-19 Višjega inštituta za zdravstveno varstvo (ISS) v primerjavi z razdelitvijo po starostnih skupinah z izjemo skupine 0–9 let, v kateri je 22 primerov na 100 tisoč prebivalcev, incidenca postopoma narašča po starostih: od 10 primerov na 100 tisoč prebivalcev v starostni skupini 10–19 do 78, v starostni skupini 70–89 do 83, in pri starejših od 90 let. Porazdelitev odraža več testiranja z naraščajočo starostjo, kar potrjuje dejavnike podcenjevanja virusnega kroženja.

Širi se različica Eris

Kar zadeva različice, vse pripadajo družini omikron. V zadnjem poročilu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z dne 7. septembra 2023 se ne poroča o “različicah, ki vzbujajo skrb” , ampak le o “različicah, ki nas zanimajo” . V Italiji zadnja hitra raziskava ISS, izvedena na vzorcih, prijavljenih od 21. do 27. avgusta 2023, poroča o prevladujoči različici EG.5, tako imenovani Eris, v 41,9 odstotka, ki se hitro širi v Evropi, ZDA in Aziji. “Dokazi, ki so na voljo – pojasnjuje predsednik Cartabellotta – kažejo, da ima Eris večjo sposobnost, da se izogne ​​imunskemu odzivu zaradi cepljenja ali naravne okužbe, kar daje prednost njenemu hitremu širjenju. Do danes ni študij o večjem tveganju resne bolezni Eris.” V zvezi s kampanjo cepljenja poročilo Gimbe poudarja, da je bilo posodabljanje nadzorovanja širjenja virusa prekinjeno 1. septembra 2023. Posledično ni mogoče poročati o rednih posodobitvah, ampak le opozoriti, da je dajanje cepiv v bistvu ostalo kot primarni cikel kot obnovitvena zdravila.

Tudi v Sloveniji porast

Splošna bolnišnica Celje je zaradi vdora okužbe z novim koronavirusom z včerajšnjim dnem prepovedala obiske pacientov, ki se zdravijo na kardiološkem oddelku. Ukrep prepovedi obiskov bo veljal do preklica, so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Enak ukrep je od sobote v veljavi na centru za geriatrično medicino v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Spomnimo, da je premier Robert Golob dal obljubo, ki se je bodo držali. “Kot družba se moramo navaditi živeti s covidom brez zapiranja,” je bil jasen in dodal, “da se moramo navaditi živeti s covidom brez obveznega cepljenja. In kot družba se moramo navaditi živeti s covidom brez zapiranja šol. Vse to je mogoče,” je povedal.

Ker pa smo bili petemu valu priča poleti, smo takrat po besedah Goloba imeli na voljo dve naravni zdravili: sonce in morsko slano vodo. “Vsi gremo lahko na morje in se tam pozdravimo, se ne šalim,” je dodal povsem resno.

Medtem ko je po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije število covidnih bolnikov po svetu v zadnjem mesecu naraslo za 80 odstotkov, Nacionalni inštitut za javno zdravje ne beleži intenzivnega širjenja koronavirusnih okužb. Smo priča isti dinamiki, o kateri poročajo v Italiji, da se ljudje testirajo le prostovoljno in tudi prostovoljno poročajo o okužbi, medtem ko je ogromno prikritih okužb? Različica Eris je gotovo tudi že pri nas, saj se je že pošteno zakoreninila na evropski celini.

I. K.

Sodnik Steven Tiscione je določil šestmesečno kazen, kar je najvišja možna kazen za določeno kaznivo dejanje. Moscinski je bil spoznan za krivega kršitve zakona o svobodi dostopa do klinik (FACE), ki nalaga stroge kazni za oviranje dostopa do ustanove za splav ali centra za nosečnost.

“Moja dejanja … so bila storjena, ker se Planned Parenthood kot organizacija ukvarja z ubijanjem,” je dejal Moscinski sodniku, medtem ko je prosil za milo kazen glede na njegove pripombe, ki jih je posredovala organizacija proti splavu Red Rose Rescue.

Čeprav je duhovnik član organizacije Red Rose Rescue, je organizacija poudarila, da skupina ni odobrila njegovih prizadevanj, da bi preprečil dostop do klinike za splav. Red Rose Rescue je dejal, da se člani lahko vključijo v pro-life aktivizem zunaj svoje organizacije, vendar so pri tem edini agent.

“Vsak izvedeni splav, ki se zgodi, pomeni namerni umor nedolžnega človeškega bitja,” je nadaljeval Moscinski v izjavi sodniku. “Poleg tega ta krvava in nasilna dejanja povzročajo tudi hudo duhovno in psihično škodo materi otroka. Vsa moja dejanja takrat in zdaj so usmerjena izključno v to, da preprečim poboje nemočnih otrok in ranjenost njihovih mater.”

NEW YORK

Father Fidelis Mocinski CFR is currently serving a 6 month sentence in prison in New York for praying against abortion pic.twitter.com/tygcRus08L

— Catholic Arena (@CatholicArena) September 18, 2023

Frančiškanski pater je kritiziral tudi zakon FACE, ki nalaga stroge kazni za preprečevanje dostopa do klinik, ki izvajajo splav.

“Ta psevdozakon skuša zakriti dejanje ubijanja prerojenih otrok pod evfemističnim in orwellovskim jezikom varstva reproduktivnega zdravja,” je dejal Moscinski. “Nisem kriv za kršitev tega zakona, ker tega zakona ni mogoče razumeti kot nič drugega kot ničnega in neveljavnega, saj skuša zagotoviti pravno varstvo dejanj, ki so sama po sebi zlobna in nepravična.”

Moscinski je sodnika prosil, naj “nekoliko omili krivico, ki jo je zagrešilo to sodišče”, tako da mu zagotovi najmilejšo možno kazen. Namesto tega mu je sodnik izrekel najstrožjo kazen in kot utemeljitev kazni navedel njegove prejšnje aretacije zaradi aktivizma proti splavu.

Duhovnikova aktivistična akcija se je zgodila 7. julija 2022 zjutraj na kliniki Planned Parenthood of Greater New York v Hempsteadu v New Yorku. Kliniko je dejansko zaprl za približno dve uri, tako da je na vhod namestil ključavnice in verige, nekaj pa jih je prekril z lepilom, so sporočili z ministrstva za pravosodje.

“Ko sta gasilska in policijska enota prerezala ključavnice, se je Moscinski ulegel pred vhod, da bi preprečil avtomobilom vstop skozi vrata,” je pisalo v sporočilu za javnost ameriškega tožilstva.

Moscinski je bil že aretiran zaradi svojega prolife aktivizma, toda tokrat je bil prvič spoznan za krivega kršitve FACE Acta. Lani so ga aretirali zaradi vdora v kliniko za splav, potem ko je protestno vstopil v ustanovo in je ni hotel zapustiti, ko mu je to ukazalo osebje in nato še policija.

V začetku tega meseca je generalna državna tožilka New Yorka Letitia James vložila tožbo proti organizaciji Red Rose Rescue, ki želi Moscinskiju in drugim članom organizacije Red Rose Rescue prepovedati, da bi se približali kliniki za splave na 30 metrov. Čeprav Moscinskijeva kršitev FACE Act ni bila del akcije Red Rose Rescue, je generalni državni tožilec ta incident navedel kot enega od incidentov za utemeljitev zapora.

I. K.

Predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljek na prvi redni seji po počitnicah odgovarjal na poslanska vprašanja. Poslance so med drugim zanimali ukrepi vlade in pomoč prebivalcem po avgustovskih ujmah, pri čemer je premier zatrjeval, da so izplačila v teku in da bodo izplačana ta teden. Pa bodo res? Doslej so namreč ljudem le obljubljali, kar kaže tudi primer mlade mame, ki je svojo stisko objavila na Facebooku in prosila za pomoč.

Premier v naslednjih tednih iz proračuna pričakuje za okoli 640 milijonov evrov neposrednih izplačil ljudem, gospodarstvu in občinam, tako je namreč povedal v ponedeljek v državnem zboru in suvereno zatrdil, da “nikoli v zgodovini te države ob nobeni nesreči ni bilo izplačanega toliko denarja niti ne tako hitro”. Izrečena izjava je bolj metanje peska v oči ljudem, ki na pomoč očitno še vedno čakajo. Spodnja objava mlade mamice, ki je svojo stisko delila na Facebooku, je dokaz za to.

Kam gre denar namenjen žrtvam poplav? Družina z nedonošenčkoma, ki je zgubila dom je prepuščena sama sebi – sami zbirajo donacije

Foto: Facebook

Kje so obljubljena izplačila?
Premier Golob je na ponedeljkovi seji povedal, da bo sanacija škode po poplavah znašala več kot 6,7 milijarde evrov, in dodal, da bo v naslednjih tednih iz državnega proračuna izplačanih več kot 640 milijonov evrov neposrednih izplačil prizadetim ljudem, občinam in gospodarstvu. Poudaril je, da nikoli doslej po nobeni naravni nesreči ni bilo izplačanega toliko denarja, kot ga je bilo zdaj. O katerih izplačilih govori torej Golob, ko pa država sama ljudem ni še izplačala niti centa? Nekateri so sicer dobili denar od Rdečega križa in Karitas, pa še ta je bil po mnenju nekaterih izplačan dosti kasneje, kot je bilo sprva obljubljeno. S poplavljenih območij prebivalci še vedno poročajo, da še vedno niso prejeli obljubljene pomoči države. Z delom in finančno pomočjo (donacijo) jim pomagajo posamezniki, s hrano in oblekami pa Karitas in Rdeči križ Slovenije. A tudi ti samo s tistim, kar so prek donacij prejeli od posameznikov, podjetij in ustanov, tudi iz tujine.

Obljubljenega denarja države niso prejele niti občine in, kot kaže, niti gasilska društva. Gasilci s Prevalj so konec avgusta, skoraj mesec dni po poplavah, objavili, da imajo v gasilskem domu le še kakšno črpalko, lopate in samokolnice. Oprema iz zadnjih intervencij je uničena, črpalk, cevi in agregatov jim ni nihče nadomestil. Nimajo niti navodil, kako naprej. Na tak način pa ne morejo delovati.

Golob ne daje obljub, ampak denar – komu?
“Ne dajemo obljub, dajemo denar,” je bila ena od izjav, s katerimi je Golob sprožil val komentarjev na Twitterju. Znano dejstvo je, da je Golob od nastopa na oblast ljudem dal edino prazne obljube in besede, zato se številni sprašujejo, “komu” so dali denar, o katerem govori? Na njegovo izjavo so se odzvali številni, med drugim tudi član vodstva SDS Dominik Štrakl, ki je zapisal: “Predsednik vlade je tokrat v zadnjem stavku bil iskren. Dajejo denar. Svojim,” zraven pa priložil fotografijo, iz katere je jasno razvidno, kam se je doslej stekal vladni denar davkoplačevalcev in davkoplačevalk.

Predsednik vlade je tokrat v zadnjem stavku bil iskren. Dajejo denar. Svojim. https://t.co/tmON7rba9f pic.twitter.com/nQNJjZ47fd

— Dominik Štrakl (@DominikStrakl) September 19, 2023

Spomnimo, da je vlada za študije in NVO izdatke z osem dvignila na več kot 20 odstotkov, česar si država že tako ni mogla privoščiti, sploh pa ne v tej situaciji. Več kot očitno je odžiranje denarja s strani NVO razlog, da bo Slovenija po Golobovih besedah za sanacijo potrebovala kar pet let. Sredstva bi morali vrniti v protipoplavne projekte, tja, kjer jih najbolj potrebujejo, vendar so bili v vladi za te predloge gluhi in slepi. Dokaz so nakazila na račune nekaterih nevladnih organizacij prav v dneh, ko je bila Slovenija zaradi posledic poplav in plazov najbolj v stiski. Kot smo poročali nedavno, je v javnosti veliko prahu dvignila novica o nakazilu nevladni organizaciji Danes je nov dan, ki je v delni lasti Filipa Dobranića – Mukija. Omenjeni inštitut je v letošnjem avgustu med najhujšimi poplavami prejel več kot 40 tisoč evrov, od tega dobrih 34 tisoč od ministrstva za javno upravo. Iz spletne baze Erar je razvidno, da so doslej prejeli 122.326 evrov, do konca leta jih očitno čakajo še 71.604 evri. Doslej je znano, da je z novo vlado pod Golobovim vodstvom pospešek dobila tudi Pravna mreža za varstvo demokracije. Del t. i. Pravne mreže za varstvo demokracije je tudi Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), ki je sodeč po Erar doslej prejel 2,481 milijona evrov davkoplačevalskega denarja,  in kje so še ostale organizacije!

Filip Muki – Dobranić iz organizacije Danes je nov dan (Foto: STA)

Prvak opozicije Janez Janša je v Odmevih na RTV Slovenija pred kratkim opozoril, da je vlada Roberta Goloba finančna sredstva za potratne študije in NVO z osem dvignila na več kot 20 odstotkov! Opozoril je, da je odtujila denar za protipoplavno zaščito in ga namenila politični paravojski. Dejanje bo sedaj sanirala tako, da bo finančno obremenila delovno ljudstvo.

A. H.

Mestni svetnik Aleš Primc je pristojne evropske inštitucije opozoril na nevarnost in pomanjkljivosti izgradnje kanala C0. Izgradnja kanala, ki ogroža čisto pitno vodo in zdravje ljudi, je pereča tema že dolgo, in čeprav izgradnja kanala nima vse potrebne dokumentacije za nadaljevanje in ni skladna z evropskim standardom, kot pojasni Primc, ljubljanski župan Zoran Janković z gradnjo vztrajno nadaljuje. Primc je evropske inštitucije pozval k reviziji kanala C0 in morebitni drugi rešitvi za transport.

V pismu je navedel, da je bila doslej EU komisija v okviru 50-odstotnega sofinanciranja izgradnje kanala C0 že seznanjena, da del projekta “Waste Water Collection and Treatment in the Area of the Aquifer of Ljubljansko Polje” (v nadaljevanju: projekt Kanal C0) poteka po najstrožjem vodovarstvenem območju, ki je kot tako opredeljeno že več kot 100 let. Ob pomembnem izpostavku sestave tal Primc poudarja, da iz tega območja pije vodo več kot 315.000 ljudi na dan, od izgradnje kanala pa bi se, kot pravi “po transportnem kanalizacijskem kanalu dnevno pretakalo okoli 3000 m³ fekalnih in drugih odplak”.

Primc poudarja nevarnost zastrupitve
Ker polovica sredstev za izgradnjo kanala prihaja iz EU, je prav, da je EK seznanjena z odgovornostjo, ki jo izgradnja kanala lahko prinese. Primc zato poudari: “Ob veliki možnosti kakršne koli poškodbe tega kanala iz katerih koli vzrokov, naravnih nesreč ali slabe vodotesnosti ter popuščanja materiala lahko pride do zastrupitve te pitne vode za več desetletij za sedanje in bodoče generacije. S tem bo Ljubljana z okolico ostala brez pitne vode, saj drugih virov pitne vode v zadostni količini na tem območju ni in je tudi graditelji ne predvidevajo niti sedaj niti ne v bodoče. Gre za izjemna zdravstvena in druga tveganja, na katera opozarja tudi osrednja inštitucija v Sloveniji, pristojna za javno zdravje – Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ Slovenija, ki projektu kanala C0 odločno nasprotuje.”

Foto: STA

Opozarja, da se gradnja in druge aktivnosti za začetek delovanja nevarnega, nezakonitega in protiustavnega transportnega kanalizacijskega kanala C0 izvajajo kljub neskladnosti projekta z evropskim standardom, ki določa cilje za odvodne in kanalizacijske sisteme zunaj zgradb. Nedavne poplave so dokazale pomanjkljivosti kanala, in sicer, da ta ni vodotesen, saj je voda vdrla v del že zgrajenega kanala. “Kanal C0 predstavlja izjemno velik riziko za zastrupitev čiste pitne vode na tem področju zbiralnika vode za vse prebivalce Ljubljane iz različnih razlogov, kot so puščanje kanala zaradi slabe izvedbe, poškodb, kasnejše dotrajanosti materialov, vseh možnih naravnih nesreč v prihodnosti (potresi, poplave …) ter terorističnih dejanj in vojne,” nadaljuje Primc.

Manjka neodvisna in ustrezna ocena potresne varnosti in okoljevarstveno soglasje
Kot tretji razlog Primc navede, da kanal C0 na ljubljanskem vodonosniku leži na enem najbolj potresno ogroženih območij v Sloveniji, pri čemer ni izvedena ustrezna in neodvisna ocena potresne varnosti skladno z zahtevo EU komisije. EU komisija je izvedbo ustrezne in neodvisne ocene varnosti predložila, vendar investitor zahteve ni izpolnil: “Namesto tega je Mestna občina Ljubljana oktobra 2017 pridobila od Geološkega zavoda Slovenije in podjetja HGEM d.o.o. le dokument Ocena potresne varnosti na trasi kanalizacijskega zbiralnika C0. Toda ocena potresne varnosti trase je nekaj povsem drugega kot ocena potresne varnosti projekta,” pravi Primc in dodaja, da tudi druga pridobljena ocena, ki jo MOL ima, ne izpolnjuje strokovnih standardov celovite ocene potresne varnosti projekta kanala C0.

Ljubljana, Kleče. Gradbišče kanala C0.

Čeprav izgradnja kanala C0 ogroža zdravje in življenja ljudi, Primc izpostavlja, da investitor doslej ni pripravil neodvisne presoje vplivov na okolje in zato ni pridobil okoljevarstvenega soglasja kljub zahtevi Agencije za okolje Republike Slovenije, ob čemer poudarja, da “Nacionalni inštitut za javno zdravje odločno nasprotuje kanalu C0 na tem delu vodovarstvenega območja in je v svojem negativnem mnenju o kanalu C0 med drugim zapisal, da bo “tveganje za zdravje ljudi trajno in se bo s časom povečevalo, enako trajno je lahko tudi onesnaženje vodnih virov, tako mikrobiološko kot kemijsko, zaradi česar nameravani poseg v okolje na VVO IIA, VVO IIB in VVO III ni sprejemljiv”.

Glede na navedeno Primc od EU komisije pričakuje takojšnjo zaustavitev vseh aktivnosti na projektu kanala do izvedene revizije in predloga investitorjev, da se gradi kanal CO na drugem področju na drugače in varneje. “Vljudno vas prosimo za vaše strokovno mnenje in čim prejšnjo revizijo tega projekta, ki ga tudi sofinancira EU komisija, ker je ta gradnja iz navedenih dejstev strokovno in zdravstveno sporna. Gradnja se navkljub navedenim strokovnim dejstvom in nenehnemu opozarjanju investitorju in vsem pravno odgovornim institucijam nadaljuje. Prav med zadnjimi poplavami se je izkazalo, da je prišlo po strokovnih presojah do puščanja kanala,” navaja Primc in predlaga druge lokacije in možnosti po skupnem konsenzu vseh udeleženih. Varnost vodovarstvenega okolja za populacijo ljubljanskega območja, torej za 315.000 prebivalcev, mora biti na prvem mestu.

Shod ZA zaščito pitne vode bo 25.9. ob 14.30 pred ljubljansko Mestno hišo
Primc je ob tem tudi naznanil nov shod, ki bo v ponedeljek, 25.9., ob 14.30 pred ljubljansko Mestno hišo ZA ZAŠČITO NAŠE PITNE VODE. “Ne dovolimo Zoranu Jankoviću, da zastrupi našo vodo. Ali veste, da hoče Zoran Janković nad vodo, ki jo pijemo, pretočiti vsak dan več kot 3.000.000 litrov nevarnih kanalizacijskih odplak?! Si predstavljate, da te cevi puščajo in gre del teh odplak vsak dan v našo vodo? Si predstavljate, da se v potresu cevi prelomijo in vse, kar je v njih steče v prod, kjer se prečiščuje naša voda? Vsi, ki si ne želite piti zastrupljene vode s kanalizacijskimi odplakami, PRIDITE NA SHOD. Povabite svoje družine, sorodnike in prijatelje! Za pomembne stvari si moramo vzeti čas!”. 

T. B.

V eksploziji mine in še enem incidentu naj bi življenje izgubilo enajst azerbajdžanskih policistov in civilistov. Azerbajdžan je odgovornost pripisal armenskim separatistom. V središču Karabaha so poročali o sirenah za zračno nevarnost.

Sosednji državi Azerbajdžan in Armenija sta se že dvakrat sprli zaradi Gorskega Karabaha, prvič v zgodnjih devetdesetih letih po razpadu Sovjetske zveze in ponovno leta 2020. Regija, kjer živijo večinoma Armenci, je sicer mednarodno priznana kot del Azerbajdžana.

Ministrstvo poudarja, da gre v omenjenem primeru za protiteroristično operacijo lokalnega značaja z namenom vzpostavitve reda v Gorskem Karabahu. Želijo doseči, da se armenska vojska umakne iz regije, kot je bilo to določeno v skladu z vojnim premirjem leta 2020. Kot navajajo, naj bi obstreljevali zgolj vojaške cilje in uporabljali natančno orožje.

BREAKING:

Large scale fighting has just started in Nagorno-Karabakh.

Artillery and suicide drones are in action by both sides.

It’s possible that another war between Azerbaijan and Armenia is starting in front of our eyes. pic.twitter.com/xXC0Er8fCj

— Visegrád 24 (@visegrad24) September 19, 2023

Armenija obtožbe zanika
Azerbajdžan vztraja, da armenski separatisti v Gorskem Karabahu sistematično obstreljujejo njihove položaje in postavljajo mine na azerbajdžanskem ozemlju. Prav tako po poročanju STA sosednjo državo obtožujejo kopičenja vojaških enot. Kot pravijo, ni prvič, da opozarjajo na kršitve prekinitve ognja. Obtožbe Bakuja aktualno vodstvo Gorskega Karabaha zanika. Armenija zanika navedbe, da ima v Gorskem Karabahu razporejeno svojo vojsko, in Azerbajdžanu očita, da skuša v Gorskem Karabahu izvesti etnično čiščenje. “19. septembra je Azerbajdžan sprožil še eno obsežno agresijo proti prebivalcem Gorskega Karabaha, da bi dokončal svojo politiko etničnega čiščenja,” so zapisali na armenskem zunanjem ministrstvu.

Azerbaijan launched military attacks on Stepanakert, the capital of Nagorno Karabakh. Here’re video of the destruction from Stepanakert.#Armenia #Azerbaijan #NagornoKarabakh #Baku #Stepanakert #Yerevan pic.twitter.com/euoM26DjBH

— Robert Ananyan (@robananyan) September 19, 2023

Armenija je Varnostni svet ZN in Rusijo že pozvala, naj sprejmeta ukrepe za končanje vojaške operacije, ki jo je sprožil Azerbajdžan. “Potrebni so jasni in nedvoumni koraki, da se konča azerbajdžanska agresija,” je po poročanju Indexa zapisano v izjavi ministrstva za zunanje zadeve v Erevanu, ki jo navajajo armenski mediji.

N. Ž.