Kopač Mrakova si z napovedano reorganizacijo CSD obupno prizadeva za viden uspeh svojega mandata. Tako, kot je zdaj na ministrstvu za družino, še nikoli ni bilo. Slabo, neorganizirano, spolitizirano.
Ob tem, ko je aktualna ministrica vpletena v več katastrofalnih odločitev svojega ministrstva v zadnjih letih (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in koroška dečka), si obupano prizadeva, da bi se kot ministrica izkazala s kakšnim uspešno izvedenim projektom. Eden takšnih bi bila lahko dobro izpeljana reorganizacija centrov za socialno delo (CSD). Z nedavno sprejetim Družinskim zakonikom, ki ga je Cerar–Židan–Erjavčeva koalicija, kljub ostremu nasprotovanju SDS, NSi in Gibanja za otroke in družine, dobesedno vsilila ljudem, se namreč nihče pameten ne bo hvalil.
Razdeljena stroka: izkušeni direktorji in strokovni delavci proti, politični povzpetniki za reorganizacijo po zamislih Anje Kopač Mrak
Reorganizacija CSD je po katastrofalni socialni politiki Socialnih demokratov pod vodstvom Ivana Svetlika in njegove takratne državne sekretarke Anje Kopač Mrak vsekakor potrebna.
Svetlik in Mrakova sta inženirja Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je socialnim delavcem naložil neznansko količino administrativnega dela, več kot 40.000 tisoč ljudi pa pahnil pod prag revščine, zato se bosta omenjena vpisala v zgodovino kot neusmiljena pospeševalca revščine malega slovenskega človeka.
Tudi iz njunih napačnih odločitev izhaja več obstoječih šibkosti centrov za socialno delo: vsi CSD-ji delajo vse, zaradi ukinjanja sredstev za izobraževanja se pojavljajo: pomanjkanje specializacije, dvojna vloga strokovnega delavca, kadrovska podhranjenost, pomanjkanje časa za terensko delo, neprimerna kadrovska struktura, direktorji so poslovni in strokovni vodje, neenotna praksa itd.
Glavni namen reorganizacije je izboljšanje storitev za uporabnike
Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ob predstavitvi reorganizacije izpostavila konkretne cilje reorganizacije: “Z reorganizacijo želimo poenotiti delovanje CSD-jev, poenotiti upravne postopke ZUPJS, omogočiti več časa za strokovne naloge, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati dostopnost storitev in razviti nove oblike strokovnega dela. Verjamemo, da na ta način reorganizacija prinaša številne koristi tako zaposlenim za povečanje njihove učinkovitosti dela kot uporabnikom.” A pri Anji Kopač Mrak je tako kot pri celotni Cerar–Židan–Erjavčevi navezi: pogledati je namreč treba, kaj imajo za bregom. Morda to, da nima, razen afer, nič pametnega pokazati slovenski javnosti.
Podpora pod pogojem ohranitve privilegijev in koristi
Reorganizacijo CSD po raziskavah podpira približno 40 % zaposlenih na CSD. Večinoma gre za mlajše, manj izkušene, ki v reorganizaciji vidijo priložnost za kariero, med temi, ki zgrešeno reorganizacijo podpirajo, so tudi ministrici zvesti direktorji, ki bodo ohranili svoj položaj ali še napredovali. V prvem predlogu ZSV na temo reforme je ministrica želela Skupnosti CSD, Inštitutu RS za socialno varstvo in Socialni zbornici vzeti posamezna pooblastila in del kadra združiti v t. i. 16 regijskih centrov in še eden t. i. “nacionalni center”. Po odkritem nasprotovanju omenjenih so prvotno zamisel na ministrstvu umaknili in zdaj so vsi »strokovnjaki« tiho, ker bodo ohranili kader, naloge, delo in seveda pogodbe o rednem delu. Ministrstvo pa zdaj trdi, da ima podporo stroke, v resnici pa je to nekaj drugega. Komentarjev na to temo je med mojimi kolegi, ki delajo po centrih za socialno delo, veliko.
Reformo Anje Kopač Mrak v resnici podpira le del t. i. stroke, podporo ima samo v tistih, ki zase nekaj pričakujejo. Obljubljena so nova delovna mesta, možnost dela v regijskem centru, napredovanje itd.
Reforma bi morala iti v smeri zmanjšanja birokracije, Mrakova pa sociali vsiljuje informativni izračun
Starejši strokovni delavci v reformo ne verjamejo, tudi starejši direktorji ne. Bistva se reforma sploh ne dotakne, saj bi bilo nujno zmanjšanje števila odločb, birokracije, zato pa so potrebne spremembe transferov. Informativne odločbe, za katere ministrica zmotno zatrjuje, da bodo poenostavile delo strokovnih delavcev, bodo dosegle ravno nasproten učinek, še bolj bodo zabasale socialne delavke, zato nikakor ne spadajo pod okrilje centrov za socialno delo. Spadajo pod Finančno upravo RS (FURS), ne pa CSD, to je jasno kot beli dan.
Tako, kot je zdaj na ministrstvu za družino, še nikoli ni bilo. Slabo, neorganizirano, spolitizirano
To so besede zaposlenega na ministrstvu Anje Kopač Mrak, ki pa se ne želi javno izpostaviti. A ne le on. Problem je namreč v tem, da nihče ne želi nič več povedati. Vse, ki zinejo “cesar je gol”, jih čaka zelo resna obravnava. Resni ljudje, ki so imeli kaj povedati, so odnehali, saj se več kot očitno posmehujejo vsaki pripombi, to pa je zelo oslabilo sistem. Resna reforma, kot je reforma CSD, čaka novo, sposobno vlado s strokovno vizijo Moje mnenje je, da je za reformo v tem mandatu najverjetneje že prepozno. Bolje bi bila celostna kot polovična, za kakršno si na vse kriplje prizadeva Anja Kopač Mrak. Po vsej verjetnosti bo reforma CSD padla na naslednjo vlado.
Upamo lahko samo, da bodo v naslednji vladi poslušali argumente stroke in pričakovanja ljudi po poenostavitvi postopkov in da bodo poleg dreves videli tudi gozd. Sposoben minister z dobro ekipo strokovnjakov takšno reformo lahko izpelje. Tega pa od zdajšnje ministrice niti v strokovnem niti v političnem smislu ni mogoče pričakovati.
Franci Donko