Bo treba Fakulteto za socialno delo tožiti zaradi kraje duš mladih Slovenk? Študentke vabi na druženje z migranti na hrvaško srbski meji

Datum:

Prejšnji teden sem na podlagi odziva na članek Rdeči alarm! Preprečimo potop Slovenije dobil zanimivo pismo študenta Filozofske fakultete, ki me je obvestil o aktivističnem predavanju študentk socialnega dela, ki so ga priredile na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Ker je treba v vlogi novinarja vsako informacijo preveriti, sem na spletni strani Fakultete za socialno delo iskal kakršenkoli podatek o domnevnem izletu bodočih socialnih delavk v Srbijo, a najti nisem mogel niti enega samega zapisa, ki bi to potrjeval. Ob tem se seveda nisem mogel izogniti misli, da je moj žvižgač morda le ljubosumen fant, ki išče načine, kako bi se maščeval nekdanjemu dekletu, v našem primeru najverjetneje študentki FSD. Toda nič takega se ni zgodilo. Po ključnih besedah in dveh klikih sem bil na strani Filozofske fakultete, kjer pa je bilo med obvestili mogoče najti tudi naslednji naslov: ŠID: DRUŽENJE Z MIGRANTI NA HRVAŠKO SRBSKI MEJI.

Novica se je s tem potrdila za resnično, o čemer sem že pisal v prvem delu današnjega nadaljevanja z naslovom Dosje FSD: Se Fakulteta za socialno delo poigrava z življenji svojih študentk?. Da bi pa celotno zgodbo bolje razumeli, vam predlagam, da si preberete obe navedeni kolumni in dobite delček vpogleda v zaskrbljujoče dogajanje na Fakulteti za socialno delo.

Za začetek pa si poglejmo, kaj o študijski praksi “druženja” z migranti pravijo na FSD. Na njihovi spletni strani najdemo informacijo, da je prakso v tujini sicer mogoče opravljati, a le izjemoma. Navodila na spletni strani FSD so naslednja:

Praksa študentov FSD v tujini – Erasmus in drugi
Prakso je izjemoma možno opravljati tudi na izmenjavi, v tujini. FSD ne ponuja učnih baz v tujini, ampak je raziskovanje možnosti prepuščeno samoiniciativnosti posameznega študenta. Tudi tuje partnerske organizacije praviloma ne ponujajo prakse vnaprej. Pogosto je glavni razlog za to tuj jezik pri delu z uporabniki ipd.

Od študentov, ki vseeno uspejo najti ustrezno organizacijo za prakso v tujini, se pričakuje, da bodo osvojili učne cilje, kot veljajo pri predmetu Praksa na FSD.

Učne cilje lahko študent/ka dosega tako, da:

  • vse obveznosti opravi na izmenjavi, v tujini (še pred odhodom študent razišče, če je to tam sploh možno),
  • opravi naloge v tujini, v obsegu, ki jih učna baza omogoča, preostale obveznosti pa opravi doma ali pa
  • vse obveznosti opravi doma, pred odhodom ali naknadno, ko se vrne z izmenjave (odvisno od urnika posameznega letnika in razpoložljivosti učnih baz).

Pogoji za opravljanje prakse študentov socialnega dela na izmenjavi, v tujini so:

  • zagotovljeno strokovno mentorstvo diplomiranega socialnega delavca
  • ustrezni pogoji za prakso (čas, prostor, uporabniki, program …)
  • možnost izvedbe prakse po programu prakse FSD (v celoti ali delno, če študent preostale naloge opravi v Sloveniji)

Pred odhodom na prakso:

  • študent pred odhodom na prakso v tujino s svojim mentorjem na FSD pregleda priročnik in naloge, ki jih mora izvesti na praksi in
  • naredi okviren načrt prakse,
  • z erasmus koordinatorjem in koordinatorjem prakse uredi formalnosti,
  • med prakso študent in oba mentorja (domači in tuji) ostanejo povezani s pomočjo e-pošte ipd.

Ob koncu prakse (v tujini in doma):

  • študent mentorju na FSD odda poročila o nalogah in zaključno poročilo o praksi ter
  • potrdilo gostiteljske organizacije o opravljenih urah s podpisom mentorja (ali potrdilo o kreditnih točkah)
  • mentor FSD in študent se srečata na zaključnem srečanju, kjer študent predstavi in zagovarja svojo prakso

Letnik, ur prakse, ECTS (kt):

  • 1. letnik, 140 ur (+P,V), 10 kt
  • 2. letnik, 140 ur (+P,V), 10 kt
  • 3. letnik, 240 ur (+P,V), 15 kt
  • 4. letnik, 160 ur (+P,V), 10 kt
  • 5. letnik, 80 ur (+P,V), 10 kt

Koordinator prakse [email protected]

(Pravi e-mail naslov smo zaradi varnosti osebnih podatkov zakrili, ga pa hranimo na uredništvu, op.p.)

Foto: printscreen

Kaj pomenijo navedena navodila za izvedeno “druženje” naših deklet z migranti v Srbiji, bom razložil v nadaljevanju.

Že iz prvega stavka, da “FSD ne ponuja učnih baz v tujini, ampak je raziskovanje možnosti prepuščeno samoiniciativnosti posameznega študenta“, izhaja, kakor da Fakulteta za socialno delo nima z “druženjem” naših deklet z migranti popolnoma nič.

Žvižgač trdi ravno nasprotno. Bodoče socialne delavke so na predstavitvi svojega druženja z migranti na etnološkem oddelku Filozofske fakultete povedale, da so bile na prakso napotene s strani FSD, ki je menda “pozabila” izpolniti neke formularje, s katerimi bi jim omogočili tudi dostop do žensk in otrok in ki jih po lastni pripovedi niso imele. Birokratska šlamparija ali ne, ampak da socialne delavke na terenu niso zahtevale obiska žensk in otrok, češ da so “itak na toplem in na varnem”, kaže na osnovno nerazumevanje osebnega stika s človekom in metode socialnega dela, ki nalaga, da se je treba v delovnem odnosu z uporabniki prepričati, ali je zanje res zadovoljivo poskrbljeno.

Druga večja napaka je v tem, da se bodoče socialne delavke očitno niso zavedale lastnih dolžnosti niti položaja žensk in otrok, kajti jasno je, da jim tak status ne bo pripadal v nedogled, v procesu pomoči pa bi v sodelovanju s srbskimi socialnimi delavci lahko in morale iskati možne izhode in oblike pomoči, ki bi jih ženske in otroci potrebovali za urejanje statusa, dostopa do zdravstva, šolstva, veleposlaništev njihovih držav in podobnih institucij. Posebej še, ker gre za populacijo žensk in otrok, ki imajo v kulturi šeriatskega prava podobne pravice kot recimo kamela ali konj. Dovoljeno jih je pretepati, prodati, zamenjati, imeti toliko, kolikor jih lahko preživiš, in podobno. Da je to popolnoma nezdružljivo z evropsko krščansko omiko, ni treba niti izgubljati besed …

Toliko o naivni (ne)odgovornosti bodočih socialnih delavk, na katere pa nima pomena prelagati odgovornosti, saj še zdaleč niso usposobljene za delo z zahtevno populacijo, večinoma sestavljeno iz mlajših ilegalnih migrantov moškega spola, med katerimi se najdejo radikalni islamisti ter pobegli borci islamske države, poraženi v sirski vojni. Odgovornost gre torej iskati na strani ideološko kontaminiranih Fakultete za socialno delo in Filozofske fakultete.

Bo treba Fakulteto za socialno delo tožiti zaradi kraje duš mladih Slovenk?
Ob vsem zapisanem smo očitno na sledi hude zlorabe stroke in mladih deklet. O dogajanju v Srbiji vas bom seznanil  v novem zapisu, po prejemu obljubljenih podatkov od žvižgača s Fakultete za socialno delo. Po pridobljenih podatkih bomo na Fakulteto za socialno delo naslovili vprašanja o spornem pošiljanju mladih deklet v migrantske skvote v Srbijo, kjer bi lahko bili ogroženi njihovo zdravje in življenja. Posebej še zato, ker po naših podatkih niso obiskale niti enega centra za nastanitev tujcev v Sloveniji.

Naslednji očitek Fakulteti za socialno delo je, da deklet niso ustrezno pripravili na druženje z migranti niti jim po vrnitvi iz Srbije niso nudili ustrezne psihosocialne pomoči, v kateri bi lahko naslovila svoja zmedena čutenja in vtise, o katerih so govorila na predstavitvi svojega izleta v migrantski skvot. Morda se zdi to nekoliko krivično, toda za resen poskus socialnega dela gotovo ni šlo, a to ni odgovornost študentk, odgovornost nosi Fakulteta za socialno delo, ki se nadvse neodgovorno poigrava z empatijo bodočih socialnih delavk.

Te so se v druženju z migranti začele zanimati za politiko na Bližnjem vzhodu, geografijo Sirije, Afganistana in Pakistana, toda njihovo slabo poznavanje evropske in posebej še slovenske zgodovine, zlasti pa krvave revolucije, jih dela za ranljivo in mehko glino, iz katere je mogoče brez velikih težav oblikovati aktivistke po meri izrojene levice. Ko bodo enkrat padle na limanice levičarske ideologije, bodo za resnične probleme naše družbe popolnoma gluhe, videle bodo le še nastalo migrantsko situacijo, za katero pa bodo po hitrem postopku obsodile kar domobrance. Morda se sliši neverjetno. Toda prav to se je že zgodilo. A to je že tema zgodbe, ki sledi v nadaljevanju.

Franci Donko

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...