Boj se Rusov

Miro Petek (foto: osebni arhiv)

Te dni sem proti večeru posedal na vrtu velikega lokala v središču latvijske prestolnice Riga, ki je obdana s krasno arhitekturo iz obdobja art nouveau, in čakal na nastop ansambla iz Sankt Peterburga. Fantje so odlično preigravali etno jazz, sicer je takih ansamblov dandanes na stotine, vendar so v to okolje s svojo glasbo kar dobro sedli.

Nadvse zanimiva pa je bila njihova tonska vaja. Vokalist tega ruskega banda je sredi Latvije ob preizkušanju mikrofonov prepeval refren iz pesmi kultnega filma Kdo tam poje Slobodana Šijana: “Iznad polja gavran leti/ i okuplja svoja jata/ ova ptica zloslutnica/ predoseća, biće rata/ predoseća, biće rata/ joj, joj, joj, joj.” Refren bi lahko poslovenili: “Nad polji krokar leta/ in zbira svojo jato/ ta zloslutna ptica/ napoveduje, vojna bo/napoveduje, vojna bo/ joj, joj, joj, joj… “

Latvija dokazuje: nacisti in komunisti so isti
Po vsej verjetnosti sem bil na tej terasi edini, ki je razumel sporočilo, drugi so, nevedoč, ob tej provokaciji celo zaploskali.  Med ljudmi v Latviji je čutiti napetost in strah, saj že nekaj časa živijo v negotovosti, posebej po ruski okupaciji Krima, ko se mnogi sprašujejo, kdaj bodo oni na vrsti. Latvija je eden od šolskih primerov sodelovanja nacistov in komunistov, zgodovina Latvije kaže na to, da je med nacisti in komunisti mogoče postaviti enačaj.

Leta 1939 podpisani pakt Molotov-Ribbentrop med Stalinovo Sovjetsko zvezo in Hitlerjevo Nemčijo je določil usodo Latvije za več kot pol stoletja. Ob kratki zasedbi Latvije s strani Stalinove Sovjetske zveze so sledile deportacije deset tisočev Latvijcev v Sibirijo, komunistične agresorje so kmalu zamenjali nacisti, ki so v letih okupacije pobili domala 90 odstotkov latvijskih Judov in sredi Rige je pretresljiv muzej posvečen holokavstu. No, imajo pa tudi muzej okupacije 1940-1991, posvečen nemškim nacistom in ruskim komunistom. Jude so pobijali tako nacisti in komunisti, tudi v Sloveniji je kar nekaj primerov, ko so bili Judi pobiti ali pregnani, da so se komunisti polastili njihovega premoženja.

Potem ko je leta 1944 Rdeča armada v Latviji porazila Nemčijo, se je v to baltsko državo vrnil komunizem: pred komunističnim terorjem je iz države takoj pobegnilo 130 tisoč Latvijcev, 120 tisoč pa so jih Stalinovi komunisti poslali v gulage. Na njihovo mesto so v Latvijo množično naseljevali Ruse. Nacionalna struktura prebivalcev se je drastično spremenila, ob razglasitvi samostojnosti je bilo v Latviji še dobrih 34 odstotkov Rusov, ki pa jim Latvijci niso dali volilne pravice. Po svoje so jih izbrisali. Razlogov za napetosti in negotovosti je torej veliko.

V Latvijo tudi Slovenska vojska
Latvija je sod smodnika in ker je del Nata in Evropske unije so zaradi ruskih groženj te razmere še bolj zapletene tudi na globalni ravni. Nato v baltskih državah, tudi Latviji, krepi svoje sile, Slovenija je zavezana, da pošlje v Latvijo kontingent naše vojske, sicer dvakrat s strani vrhovnega poveljnika oboroženih sil Boruta Pahorja ocenjene z nezadostno oceno. Slovenska situacija je shizofrena, uradni politiki se dobrikajo Rusom, hkrati na njihovo mejo pošiljajo vojaške sile, pripravljene na obračun z Rusijo.

Ko je bilo Delo še časopis, smo lahko leta 1979  prebrali poročilo moskovskega dopisnika Tita Doberška, ki je kot akrostih iz prvih črk vsake vrstice ponudil skriti komentar: Boj se Rusov. Nam se Rusov ni treba bati. Milan Kučan hodi v Moskvo na vojaško parado ob dnevu zmage (za mnoge države, kot je Latvija, je ruski dan zmage  dan okupacije), aktualni politični vrh kljub sankcijam Evropske unije, katere del smo tudi mi, gosti ruskega predsednika.

Komunistična internacionala je preveč globoko v genih naših komunističnih in postkomunističnih politikov, da bi s tem lahko prekinili. Edina rešitev je, da mi prekinemo s to politiko in s temi politiki.

Miro  Petek