Brexit. Kakšen brexit?

Datum:

Leto 2016 je bilo čudovito leto. Leto izvolitve Donalda Trumpa in leto referendumskega izglasovanja izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Odločitvi ameriških in britanskih volivcev sta bili zgodovinski, njun skupni imenovalec pa demokratična zavrnitev novega svetovnega reda in multikulturalizma. Tako Trump kot brexit sta simbola vrnitve normalnosti, nacionalne države, suverenizma in demokracije, razumljene kot vladavine ljudi za ljudi. Tako za washingtonsko, londonsko kot tudi bruseljsko oligarhijo sta bili odločitvi šok, od katerega si do danes niso opomogli. V zadnjih dveh letih smo priča izjemnim naporom spodkopati Trumpovo predsednikovanje in preprečiti, da bi se brexit zgodil.

Da bi se izognil nesporazumu, naj poudarim, da obžalujem odločitev britanskih volivcev, da njihova država zapusti EU. Tako zanje kot za  druge Evropejce je to, vsaj po mojem, velika škoda. Vsi izgubljamo. Veliko. Ne samo da gre za gospodarsko izjemno pomembno državo, ki ob samo 13-odstotnem deležu prebivalstva ustvari kar 19 odstotkov BDP Evropske unije. Gre hkrati za edino državo EU s spodobnimi oboroženimi silami in kontinuiranim spoštovanjem zavez Natu o najmanj 2-odstotnem delež BDP za obrambne izdatke.

Oglejte si še: Turški marš

Z Veliko Britanijo EU zapušča glas razuma, država, ki si je vseskozi prizadevala za preoblikovanje EU v zvezo suverenih držav in podobno kot države višegrajske skupine nasprotovala težnjam po vzpostavitvi Združenih držav Evrope. Vsi, ki vidimo EU kot Evropo narodov, kot Evropo domovin, kot Evropo svobode in demokracije, brexit obžalujemo. A hkrati si moramo priznati, da so razlogi, ki so botrovali odločitvi britanskih volivcev, tehtni. Ocenili so, da je EU onstran popravila in da bodo svojo nacionalno identiteto v skladu s svojo starožitno himno Rule Britannia! bolje kot v politični povezavi z drugimi evropskimi narodi uresničevali sami. Kot v celoti suverena in neodvisna država. In kar je za pravega demokrata edino relevantno, odločitev za brexit ima najvišji demokratični imprimatur, potrditev na referendumu.

Odgovor bruseljskih apartčikov za vse probleme – več EU
Težko je oporekati britanskim ocenam, da se EU razvija v napačno smer. Užitek je poslušati posnetke govorov najboljšega retorika v evropskem parlamentu, Angleža Nigela Faragea, ko izpostavlja totalitarne podobnosti med Sovjetsko zvezo in EU. Trdi totalitarizem Moskve je zamenjal mehki totalitarizem Bruslja. Totalitarizem, ki sicer ponuja več potrošniške izbire in večjo materialno blaginjo, a je na koncu dneva, če je še tako mehak, še vedno totalitarizem. Ideološko je utemeljen na politični korektnosti oziroma zatiranju svobode govora in multikulti LGBT+P kultu. V novoreku Bruslja je država demokratična, samo če sprejema invazijo nezakonitih tretjesvetnih migrantov, podpira vse oblike spolnih patologij in zanika svojo nacionalno identiteto. Kot ugotavlja Farage, je EU, podobno kot ZSSR, metastazirala v superdržavo, ki ji vlada armada neizvoljenih aparatčikov. Odgovor teh bruseljskih inkasantov na izzive sodobnosti je vedno enak, več EU. Rešitev za muslimanska posilstva po evropskih mestih? Več EU. Rešitev za tehnološko zaostajanje Evrope? Več EU. Rešitev za prhljaj na laseh? Več EU. Več EU. Več EU. Razumem britanske kritike, da je EU v sedanji zastavitvi nedemokratičen, neliberalen projekt, ki ogroža smisel svojega obstoja, varnost in blaginjo Evropejcev. Ne delim pa njihovega nihilističnega sklepa, da se za projekt EU kot Evrope narodov in svobode ni vredno boriti. Ne, potrebujemo več Evrope, a manj in zlasti drugačno EU. Britanci so se tej viziji z referendumskim izglasovanjem brexita žal odpovedali.

Foto: iStock

Ne v Londonu in ne v Bruslju ne želijo spoštovati referendumske volje
Prejšnji torek je v spodnjem domu parlamenta sporazum med EU in Veliko Britanijo o izvedbi izstopa iz EU doživel zavrnitev. Sporazum je podprlo samo 232 poslancev, kar 432 jih je glasovalo proti. Premierka Theresa May je doživela zgodovinski poraz, in čeravno je naslednji dan preživela glasovanje o nezaupnici, je država v globoki krizi. Čez dva meseca, 29. 3. 2019, se izteče rok v skladu s 50. členom lizbonske pogodbe, ko Veliki Britaniji preneha članstvo v EU. Panika v Londonu. Panika v Bruslju. Čemu? Britanci so se na referendumu odločili, da želijo zapustiti EU. Niso se odločali o modalitetah, mehkem ali trdem brexitu, švicarski ali norveški varianti. Politični razred v Evropi pa je odpovedal, ker mu v dveh letih ni uspelo doreči razumnega sporazuma o razvezi in modalitetah nadaljnjega sobivanja. Razlog? Ker ne v Londonu in ne v Bruslju ne želijo spoštovati referendumske volje Britancev. Od tod ideje o suspenzu brexita in novem referendumu. Sprašujem se, koliko ponovitev referenduma evroavtisti potrebujejo, da sprejmejo izid. Razumnemu demokratu je enkrat dovolj. Leave means leave!

Bernard Brščič

Sorodno

Zadnji prispevki

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...