Cerar bi ukinil Sovo, rad bi imel novo Udbo

Miro Petek (foto: osebni arhiv)

Ko sem na portalu Podcrto.si prebral delovno gradivo za spremembo Zakona o Sovi (osnutek je imel datum 20.4.2017), sem sprva mislil, da je to “fake news”, danes tako popularna zmerljivka za različne prispevke v različnih medijih.

Enostavno nisem mogel verjeti, da bi v tem času to bilo mogoče. Nisem mogel verjeti, da bi ta oblast dandanašnji zmogla tudi toliko arogance, da bi enostavno ukinila Slovensko varnostno obveščevalno službo, ki res ni biser med obveščevalnimi službami, in nazaj vzpostavila neke vrste Udbo, novo politično policijo, ki je v preteklosti preganjala in pobijala Slovence, ki niso sledili partijski liniji.

Želi Cerar le legalizirati tisto, kar Sova že počne?
Ne smemo biti naivni in misliti, da so ti Cerarjevi fantje tako nerodni, da s tako robatostjo počnejo te neumnosti. So le zaverovani v svojo moč, da na oblasti lahko delajo, kar se jim zahoče. Ta koalicija je že zdavnaj prestopila rubikon demokratične manire, saj v parlamentu v zadnjem času sprejemajo le še tako zakonodajo, po kateri lahko legalno plenijo po državi. Drugi tir in Lex Mercator sta le najbolj sveža primera. Takšen poseg v obveščevalno službo, ki jo namerava uvesti naš ustavni pravnik, pa bi pričakovali le od kakšnega okorelega diktatorja kakšne diktatorske države. Čeprav je res, da smo mogoče res preveč naivni, ko smo ob početju te vlade vedno znova presenečeni, kajti če policija prostodušno in nekaznovano posega v zasebnost državljanov na osnovi tajnih, nikoli objavljenih dokumentov, zakaj ne bi to počela še Sova? Cinik bi k temu dodal, da je Cerar vendarle velik demokrat, saj želi s to novelo zakona o Sovi le legalizirati tisto, kar Sova itak počne. Torej grobe posege v zasebnost in človekove pravice državljanov Republike Slovenije.

Sova se tudi uradno spreminja v politično policijo
Intenca novele tega zakona, ki je nastala v Cerarjevem kabinetu, avtorstvo pa pripisujejo Eriku Kopaču, ni varnost države, temveč popolni nadzor nad državljani. Sovo spreminjajo v policijo, natančneje – v politično policijo. Sam sem bil član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb v času afere Sova (o tem tudi moja knjiga V Sovinem gnezdu), ko smo preučevali zlorabo te agencije s strani vladajoče politike, ki jo je takrat predstavljala LDS s Tonetom Ropom, na čelu Sove je bil Iztok Podbregar, njegov namestnik pa današnji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Odkrivali smo nelegalne prisluhe z mobilno prisluškovalno napravo, nelegalno prisluškovanje slovenskemu državljanu Janezu Janši, nelegalno Sovino podjetje Webs, nelegalni črni fond, za katerega se ne bo nikoli vedelo, koliko denarja je iz tega fonda poniknilo v žepe ljudi na Sovi. In še bi lahko naštevali.

Intenca teh zakonskih sprememb ni boj proti terorizmu, temveč nadzor nad slovenskimi državljani, nad vso različno komunikacijo, ki jo omogoča današnja digitalna doba. Delovni osnutek je napisan tako, da lahko tajni agenti, ki naj bi skupaj s svojo službo varovali državo, v vsakem trenutku posegajo v zasebno komunikacijo državljanov. V poglavje zakona o spremljanju nacionalnih komunikacij, ki govori o kontroli pisem, spremljanju in snemanju komunikacij v Sloveniji, so ob nevarnostih za varnost države, kot so terorizem in mednarodni organizirani kriminal, dodali tudi alineo o “drugih podobnih aktivnosti”, pod streho katere lahko strpajo prav vse, kar se jim bo zahotelo. Agenti Sove bi po tem predlogu zakona lahko stopali v naša stanovanja, nameščali prisluškovalne naprave, prestrezala elektronsko pošto slovenskim državljanom, nadzirala strežnike, uporabljala lovilce IMSI, kar danes ni dovoljeno.

V aferi Sova smo parlamentarni nadzorniki utemeljeno sumili, da so v Sovi nelegalno uporabljali lovilce IMSI (ta simulira bazno postajo in mobilni telefon se poveže s to nadomestno bazno postajo, namesto s pravo, sledijo pa lahko mobilnim telefonom v širši okolici, ki se takrat nahajajo v bližini IMSI lovilca), tako kot so nelegalno uporabljali mobilno prisluškovalno napravo, ki je v avtomobilu potovala po Sloveniji. Nelegalno, ker parlamentarni nadzorniki zanjo niso vedeli in tudi niso mogli nadzirati, kaj se je s to prisluškovalno napravo dogajalo. Dopustili bi tajne hišne preiskave, sledenje slovenskim državljanom, odvetnikom obdolženih bi bilo onemogočeno seznanjanje s celotnim spisom … Žrtve tajnih preiskav o preiskavah ne bi bile nikoli seznanjene, sodniki, ki bi podpisali sklep o tajnih preiskavah, bi bili anonimni, Sova prevzema mnoga področja, ki so bila doslej v domeni policije, s to razliko, da tajne službe – kot že ime samo pove – delujejo v polju tajnosti.

Ljudski upor proti Cerarjevim frizerjem
Vlada, ki se je doslej izkazala, da kronično podcenjuje nevarnost islamskega in drugega terorizma, sedaj dela preobrat, ko pod pretvezo terorističnih groženj skuša dati varnostno-obveščevalni službi takšna pooblastila, da bi lahko izvajala popolno kontrolo nad slovenskimi državljani. Takšne grožnje, kot jo prinaša to delovno gradivo, v času samostojne Slovenije nemara še nismo imeli.
Danes bi po Sloveniji že morali goreti kresovi, pozivi k uporu, kajti že sam razmislek teh Cerarjevih frizerjev na tak poseg v človekove pravice terja proteste in zbiranje na ulici.

Miro Petek