Cerarjevo vladanje: žalost, velika žalost

Priznam, malo sem naiven, saj me vedno znova preseneti, kako nekritična je slovenska javnost. Te dni je brez kančka dvoma kar na prvo žogo kupila oceno Mira Cerarja o Cerarjevi vladi.

Pri tem imajo seveda veliko zaslug tudi mediji, saj resnih medijskih analiz ali analiz strokovnjakov ali vsaj analiz tako imenovanih strokovnjakov ni bilo slišati. Za gospodarsko rast, s katero se tako radi hvalijo, je ta vlada zaslužna ravno toliko, kot general Milan Aksentijević za samostojno Slovenijo, brezposelnost pa se zmanjšuje, ker mladi in izobraženi bežijo iz tega okolja, ljudje iz obmejnih krajev pa na delo v Avstrijo in Italijo.

In da bi s 7,9 milijona evrov, kolikor je bilo odmerjenih za zmanjševanje čakalnih dob, vlada razrešila to nevzdržno stanje, pa se tudi ni nihče vprašal o realnosti in resnosti te izjave. Ob pohlepu ljudi, ki so del te zdravstvene hobotnice, ki se je v zadnjih dveh letih okrepila še s patološkimi kleptomani iz (pred)modernega centra, teh slabih osem milijonov evrov ne bo dovolj niti za potešitev apetitov te roparske elite, kaj šele, da bi odpravili čakalne vrste. Svetovanje Janeza Zemljariča Cerarjevim ministrom pove več o vladi kot pa o Zemljariču.

Plehko, resnično plehko
Poglejmo nekaj res plehkih povedi, ki jih je predsednik vlade nanizal slovenski javnosti po dveh letih vladanja, in iz teh stavkov se vidi, da je v veliki zadregi, saj nima kaj povedati in pokazati. Tiste, ki predsedniku vlade svetujejo komuniciranje z javnostjo, pa bi moral takoj nagnati. Takole je govoril Miro Cerar: Sistemske spremembe seveda zahtevajo svoj čas.” Klasika: ko nečesa nisi sposoben narediti, rečeš, da to zahteva svoj čas. Pa ne samo to, Cerar takoj pokaže tudi na prejšnje vlade, da opraviči svojo nesposobnost, saj pravi:Tistega, kar smo zamudili v predhodnih letih, se ne da nadoknaditi in popraviti čez noč.” Plehka govoričenja, kako nekaj zahteva svoj čas” in kako se nečesa ne da popraviti čez noč,” so neposrečena stavčna mašila in govorca lahko takoj identificiramo, da ima hlače pri kolenih.

Jubilejno pridigo Cerar nadaljuje s stavkom: Ta vlada že ves čas ohranja optimizem in prepričanje, da se stvari da spremeniti na bolje. Da lahko voz skupaj pomaknemo daleč naprej.” Od kod vladi podatki, da ohranjajo optimizem? Anketa Ninamedie ali Mediane? Ali govori o optimizmu znotraj vlade ali pa ta vlada ohranja optimizem v državi, med ljudmi? Pa pretiranega optimizma že nekaj časa ni več čutiti. Miro Cerar je zamenjal že polovico vlade, pa še vedno govori o ohranjanju optimizma. Sintagmi, kako nekaj zahteva svoj čas” in kako se ne da popraviti čez noč” pa že v naslednjem stavku doda novo floskulo, kako je mogoče stvari spremeniti na bolje”. In seveda priljubljena prilika o vozu in poziv vsem nam, da lahko voz pomaknemo daleč naprej.” V naslednjem stavku spet malo premika na boljše, tokrat z vso odločnostjo: Odločeni smo, da v naslednjih dveh letih do zaključka mandata storimo še več premikov na bolje.”

Pet stavkov samih praznih fraz, kot kakšen govor na kongresu “cekaja”. Če Cerarja ne bo kdo resno vzel v roke, se bo po puhli retoriki približal Alenki Bratušek, ki se mi je še leto ali dve nazaj v okorelem obračanju dveh ali treh naučenih stavkov zdela nedosegljiva.

Vlada ni kos izzivom sedanjosti, kaj šele prihodnosti
Če bi parafrazirali teorijo Clausewitza o koristnosti občasne vojne na koristnost občasne nesposobne vlade in nesposobnega vladanja za streznitev naroda, potem bi Cerarjevo vladanje lahko bilo koristno, vendar le v toliko, če bi se Kranjcem končno zjasnilo. Pa se bojim, da ne bo tako. Posledice destruktivne politike iz totalitarnega sistema se poznajo v vseh porah družbenega in političnega življenja in za streznitev bo moral preteči čas ene, dveh, mogoče celo treh generacij.

Migrantska kriza, ki si je pot začrtala tudi preko Slovenije, je pokazala, da se v Evropi dogajajo zgodovinske spremembe. Huntingtonova projekcija trka civilizacij se uresničuje danes in tukaj, nezdružljivost krščanske in islamske kulture se je začela kazati tudi v praksi. Trk dveh svetov, kjer si ljudje ne delijo vrednot, nujno pelje do konfliktov. V Evropo prihajajo trume ljudi, katerih vrednote so daleč za sodobnim svetom, nezdružljive z našim načinom življenja in kulturo, zato so in bodo konflikti neizbežni.

Mi pa imamo Mira Cerarja in njegovo vlado, ki ni kos niti najbolj enostavnim nalogam sedanjosti, kaj šele, da bi bila kos velikim izzivom prihodnosti. Žalost, velika žalost.

Miro Petek