Ne vem, od kod za medije izraz četrta veja oblasti, niti me ne zanima. Tako poimenovanje je popoln nesmisel. Mediji niso oblast, mediji ne vladajo, zagotovo pa vplivajo na javno mnenje. Ampak ta moč in sila ne pomenita oblasti. Mediji so kvečjemu antioblast, protiutež aktualni vladi, njena nasprotna sila, ki poroča in preverja, ali zakonodajna, izvršna in sodna veja oblasti delujejo v skladu s tem, kar so jim ljudje zaupali in podelili, ali morebiti te oblasti ne zlorabljajo. Dejstvo, da se je predvsem v Evropi uveljavil izraz, da so mediji četrta veja oblasti, je poskus, da se jim da pomembnost; drugače je to popoln oksimoron, podoben tistemu, ki velja za nevladne organizacije, ki so danes daleč od tega, da bi bile neodvisne od vlade, saj so skoraj v celoti financirane iz proračuna.
A očitno bi nekateri radi, da se vrnejo časi, ko je socialistična oblast sofinancirala medije, predvsem tiskane, ki jim prodane naklade padajo in so do določene politične opcije ustrežljivi in prijazni. Tako je Nataša Luša, direktorica Dela, pred slabim tednom dni po uvodnem delu, kjer ni mogla prehvaliti profesionalnosti, relevantnosti in kritičnega pristopa svoje medijske hiše, zapisala nekaj stvari, ki bi jih morala država narediti za tiskane medije: od subvencioniranja delovnih mest in distribucije časopisov do “pravičnejše” delitve oglaševalskega denarja državnih podjetij. Drugače ne bodo preživeli. Res je, prodane naklade tiskanih medijev v Sloveniji z redkimi izjemami (med drugimi Demokracije) padajo, ker se ljudem ne zdi več, da bi odšteli denar za časopis. Deloma zato, ker novice vse bolj iščejo na spletnih medijih in družbenih omrežjih, deloma zato, ker jim ne zaupajo več. Ampak zato ni kriva ne država ne potrošniki. Če medij posluje z izgubo, ker nima dovolj bralcev in oglaševalcev, ima lastnik dve možnosti: da ga dokapitalizira in omogoči izhajanje še naprej ali pa ga preprosto ukine. Ne obstaja medij, ki bi ga bilo škoda, če bi nehal izhajati. Bilo bi sicer žalostno, a tako deluje trg. Če ga bralci ne kupujejo ali ne gledajo več, ker se jim zdi za ta medij škoda denarja in časa, se v to država nima kaj vmešavati, še najmanj, da bi ga subvencionirala z denarjem vseh neto davkoplačevalcev. Ali celo več – da bi ga financirala v taki meri, da bi bil brezplačen.
Revija Demokracija ne želi biti četrta veja oblasti, njena oblast so svobodni posamezniki. Zato tudi nikoli nismo trdili, da smo neodvisni. Odvisni smo od bralcev, ki vsak teden sežejo v denarnico, iz nje vzamejo svoj denar (kolikor jim ga država od njihovega dela še pusti) in kupijo revijo. Nikogar ne silimo, da jo bere, nikomur je ne vsiljujemo, da jo kupi. To je svobodna izbira, ki očitno moti tudi našo konkurenco. Drugače nas ne bi ovajali organom pregona, nad nas pošiljali inšpektorjev in tožili vladnim uradnikom, ampak bi se z nami pomerili na trgu. Pa naj zmaga in obstane boljši.
Jože Biščak