Da bomo dolgo živeli in nam bo dobro na zemlji: Spoštovanje prednikov in tradicije nas vrača na začetek, k sebi

Franci Donko (Foto: STA)

Pred dnevi sem izvedel, da je prijatelja, še ne petdeset let starega mojstra kovaške obrti in pravega deloholika, zadela kap, ki na srečo ni bila usodna,vendar si še dolgo ne bo opomogel, za vzdrževanje krhkega ravnovesja pa je obsojen na pet vrst tablet dnevno. Hvala Bogu, da je odnesel celo kožo, sem pomislil in se spomnil, da sem v času študija in kasneje pogosto pisal dolgo v noč, ob tem pa jedel sendviče in sladkarije ter pil sladke sokove. Da tako ne bo šlo v nedogled, so mi sporočale bolečine v želodcu in temni kolobarji pod očmi. Moje življenje je bilo razsulo.

Življenjski slog, ki ga živimo, je za vsakogar izmed nas do neke mere danost, ki jo težko povsem spremenimo, pa vendar ponuja dovolj možnosti za majhne in pogosto nujne spremembe. Osebna izbira in možnost, da lahko kadar koli vsaj za odtenek spremenimo svoje življenje, se nam ponuja tudi v postnem času, ki se začne s pepelnično sredo in traja do velike noči. Postni čas je odlična priložnost za inventuro življenjskega sloga, ki ga živimo.

Vernim in bolj oddaljenim se ponuja kot pravšnja priložnost, da se lotimo sprememb, posebej tistih, ki jih morda dlje časa opažamo kot slabe razvade, ki utegnejo neopazno preiti tudi v lažjo ali hujšo obliko zasvojenosti.

Če v nedogled odlašamo s soočenjem s svojimi slabimi navadami in raje ostanemo pri starem, tvegamo, da postanemo bolniki  na resnični ali psihični bolniški postelji. Pogosto se ne premaknemo, kot Vladimir in Estragon čakamo svojega Godota, vsevednega primarija, ki bo vse pozdravil, in morda še obiske ob naši postelji, da bodo videli našo onemoglost in z nami sočustvovali…

Nutricionistika in post
Preverjanje lastnega življenjskega sloga me je pripeljalo tudi do premisleka o prehranjevanju. Nutricionistika in post sta orodji, s katerima se srečujem vrsto let. Učim se iz lastnih izkušenj in bogate zakladnice drugih. Naj omenim le ameriško združenje zdravnikov, ki že desetletja raziskujejo sonaravni način življenja, Natural Hygiene. Vse to z veseljem delim, če kdo izrazi željo.

Zadnjič sem na obisku pri prijateljih navdušeno razlagal o postnem času, sredi katerega smo in je zame kot  kristjana sveti čas. In o tem, da vsako leto komaj čakam na svoj predpomladni post, ki zame ni nekakšno mučenje telesa v smislu: za lepoto je treba (po)trpeti,  ampak je odlična priložnost za avanturo, ki je še najbolj podobna obredu samoočiščevanja, ki ga poznajo prvinski narodi in ima globlji, notranji pomen. Kakor se za  mašo pražnje oblečemo in za poroko do potankosti očistimo hišo, tako se mi zdi dobro nekaj narediti tudi za svoje telo, kajti  »le eno telo mi je Bog podaril«.

In kakor se nevesta ozaljša za svojega ženina in dežela pričaka pomlad vsa v cvetju, tako naj bi bil človek v stiku s celoto svojega bitja, povezan v duhu, čustvih in telesu. Morda se bo slišalo malce neverjetno, a telo še vedno najbolj zanemarjamo. Bolj ali manj uspešno znamo poskrbeti za duhovne vzgibe, veliko se pogovarjamo o čustvih, telo pa kakor da je prepuščeno samodejnim procesom, ki jih vodita limbični del in mali, tako imenovani plazilski možgani.

Skrbimo zase in imejno se radi
Najbrž bo kdo oporekal, češ za telo lepo skrbimo, redno se umivamo, nitkamo zobe, depiliramo, brijemo, manikiramo, hodimo v fitnes, tečemo, kolesarimo, plavamo, se sprehajamo… Do tod vse lepo in prav. Kaj pa poslušanje telesa? V zavedanju, da se lakota, podobno kot žeja, poraja v grlu, ne pa v občutku praznega želodčka, ki kruli in zahteva svoj obrok?  Ste vedeli, da občutek volčje lakote povzročajo strupene bakterije, ki gostujejo v črevesju in izločajo nevarne toksine, čeprav v majhnih količinah, zaradi katerih smo pogosto do konca utrujeni? Da se pri kolonoskopiji včasih odkrijejo nekaj let stare obloge črevesja?

Najbrž se naštevanje tovrstnih spoznanj stroke grozno sliši in je koga že minil tek, a tudi to je del naše resničnosti in prehranskih navad, ki so  v povezavi s premalo gibanja, vzrok mnogih kroničnih težav in resnih zdravstvenih zapletov.

Moja osebna izkušnja je v tem, da več kot deset let prakticiram post s sadnimi sokovi. Limone, grenivke, oranže, mandarine in ostalih citrusov. V kombinaciji s filtrirano vodo, ki jo pijem tudi sicer, saj običajna voda iz pipe vsebuje tudi nevarne ostanke antibiotikov in kontracepcijskih sredstev, ki se, nepredelani, z urinom izločijo nazaj v podtalnico.

Preprost recept za post: sadni sokovi!  Ob večjem pomanjkanju energije po potrebi še kakšna banana in oreščki, veliko poslušanja telesa in prve tri dni bolj umirjen življenjski ritem. Post je za telo nadvse dobrodošel gost, hkrati pa lahko  predstavlja tudi nenaden stres in povzroči psihično napetost.

Na post se telo odzove z blagodejnim in  temeljitim čiščenjem usedlin, ki se nabirajo v mehkih tkivih – že omenjeni podočnjaki, bolečine v sklepih, kjer v obliki revmatičnih in artritičnih deformacij izgledajo grdo, obenem pa povzročajo hude bolečine. S pričetkom posta se začne proces razstrupljanja telesa, zato je potrebno prve tri dni uporabiti klistir debelega črevesa, ker se izločanje opazno upočasni ali ustavi, saj organi preidejo v servisni program. Pripomoček za klistiranje se dobi v vsaki lekarni. Ob začetnih mukah bomo kmalu ugotovili, da je poslušanje telesa lepa izkušnja, h kateri se moramo čim pogosteje vračati, se umiriti, v postnem času pozabiti na televizijo, omejiti nepotrebo brskanje po računalniku, urediti duševni nered, v obliki večjih in manjših zasvojenosti- kava, sladkarije, cigareti, alkohol, pornografija, preklinjanje in mnoge druge.

Marsikdo ne bo zmogel težjega posta, ki ga prakticiram. Lahko pa najde sebi primerno obliko glede na starost, dejavnost, želje, in gotovo se najde odpoved, ki vključuje telesni, čustveni in duhovni vidik odtegnitve, ki kljub navideznemu nasprotju ostaja bistven del podaritve, posebej še v odnosih. Tudi in zlasti v odnosu do sebe.

K temu smo povabljeni še posebej v postnem času.
Lahko pa izberemo lažjo možnost in ustvarjalni del našega življenja spremenimo v pustni karneval, poln močnih čustev, trebušnih užitkov in  zabave. Pepelnično jutro življenjske resničnosti in starosti pa marsikoga prebudita z mačkom zavedanja, da je za  kvaliteten življenjski slog storil premalo ali nič.

Franci Donko