Davki za telebane: kako deluje progresivna obdavčitev in kje se zalomi

Foto: iStock

V ponedeljek, 4. marca 2001, je bilo v Chicago Tribune v rubriki Glas ljudstva (pisma bralcev) objavljeno pismo nekega Dona Donsona (kasneje se je izkazalo, da je ime izmišljeno), ki se je odzval na članek o pravičnosti progresivne obdavčitve. Gre nekako takole.

Vsak večer se je na večerji v neki restavraciji srečalo 10 moških. Plačilo računa, ki je znašal 100 evrov, so si razdelili. Da bi bili pravični, ker so bili pač različno bogati oziroma revni, so plačevali po naslednjem ključu. Prvi štirje niso plačali nič, peti je plačal 1 dolar, šesti je plačal 3 dolarje, sedmi 7 dolarjev, osmi 12 dolarjev in deveti 18 dolarjev. Razliko, ki je znašala 59 dolarjev, je poravnal deseti. Zadnji je torej plačal večerjo sebi in še petim drugim.

Nekega dne se je restavracija odločila, da zniža cene. Večerja, ki je za deseterico postala rutina, je po novem znašala 80 dolarjev. Odločili so se, da ohranijo razmerja, po katerih so plačevali večerjo in si vsak odšteje prihranek, ki ga je povzročilo znižanje cen.

Socialisti ne razumejo osnovne matematike in ekonomije
Znižanje cene večerje na prve štiri ni vplivalo, saj že do zdaj niso plačali ničesar. Še vedno so jedli brezplačno, peti pa je še naprej plačeval po 1 dolar. Drugi so si obračunali prihranek: šesti je po novem plačeval 2 dolarja (1 dolar manj), sedmi 5 dolarjev (2 dolarja manj), osmi 9 dolarjev (3 dolarje manj), deveti 14 dolarjev (5 dolarjev manj) in deseti 49 dolarjev (10 dolarjev manj). Čeprav je šesti privarčeval kar 33 odstotkov, deseti pa najmanj (16 odstotkov), niso bili zadovoljni.

Foto: iStock

Ko so povečerjali, so namreč (nominalno) primerjali svoje prihranke. “Jaz nisem nič privarčeval,” je dejal peti in s prstom pokazal na deseto osebo: “On je privarčeval kar 10 dolarjev.” “Jaz sem privarčeval samo dolar,” je dejal šesti in dodal: “Ni pošteno, da je deseti privarčeval desetkrat več kot jaz.” “Res je,” je dejal sedmi, “jaz sem privarčeval samo dva dolarja. Zakaj bi deseti plačal 10 dolarjev manj, jaz pa samo dva. Takšna računica gre na roko bogatim.” Podobno sta bila jezna tudi osmi in deveti. Menila sta, da ju deseti izkorišča.

Oglasili so se tudi prvi štirje, ki nikoli niso plačali ničesar. Dali so prav nezadovoljnežem: “Res je. Takšni izračuni koristijo izključno bogatim. Tako se izkoriščajo revni!” In še: “Mi nismo dobili ničesar. Kje je naš delež?” Devet mož je obstopilo desetega, ga odpeljalo na bližnji hrib in ga linčalo. Naslednji večer se je deveterica, kot običajno, spet dobila na večerji. Ko so dobili račun, ni bilo nikogar, ki bi ga poravnal. Dojeli so, da jim manjka več kot polovico denarja.

Originalni tekst A Tax-cut Parable lahko preberete tukaj.

Kavarna Hayek