Težko bi našel kakšen bolj kultni predmet moje generacije, kot so bile Elanove smučke. Vsake par let, ko je podjetje na krilih uspehov švedskega virtuoza predstavilo nov model, je ta takoj postal predmet poželenja in prvovrstni statusni simbol. Bolj ko je tihi Šved briljiral na snežnih strminah, bolj legendarno je postajalo “orodje”, ki ga je pri tem uporabljal.
Blagovna znamka je prehajala v narodno zavest in v očeh smučarskih vernikov v mednarodno poslovno zgodbo o uspehu. Njen pomen je bil toliko večji, ker je po svoji vsebini dajala vero v tipične slovenske vrline – kakovost, tehnološko naprednost, zanesljivost. A daleč najbolj pomembno – simbolizirala ni le zmag, temveč nepremagljivost. Tudi osebnostne lastnosti, ali vsaj javna podoba Stenmarka, kasneje pa tudi Križaja in Svetove so se odlično skladale z naravo naroda.
Kako smo Elan “šenkali” tujemu lastniku
Skromni, tihi, nekoliko introvertirani in nadvse delovni tipi zmagovalcev. Simbolika smuči, neločljivo povezana tudi z zgodovino naroda in športa je še posebej močna, ko pomislimo, da šampioni na njih pridrvijo, pritečejo, ali pa kar dobesedno – priletijo v ciljno areno. O poslovnem delu zgodbe nikoli nismo veliko vedeli, saj je šlo za skrbno polirano medijsko predstavo, ki so jo vodili izbrani akterji in je odlično služila političnim v vrhu Partije. Kasnejše epizode so zaradi nesposobnosti vodilnih vrgle temno senco na podjetje, nato pa zaradi serije napačnih poslovnih odločitev povzročile njen kolaps in nazadnje “šenkanje” tujemu lastniku.
V zadnjih tednih se je razvedelo, da nov lastnik podjetja ne bo več nadaljeval skakalnega programa, kar je povzročilo nevihto emocij in burnih odzivov. Blagovna znamka je več kot očitno še vedno trdno zasidrana v zavesti Slovencev. Ker lastnikova odločitev sovpada z rekordno bero odličnega slovenskega skakalca, začudenju ni bilo ne konca ne kraja. Kako je mogoče storiti takšno krivico junaku, ki v svetovni eliti dokazuje superiornost na vrhunskem slovenskem produktu. Senzacionalistični naslovi so se vrstili in mediji so kar tekmovali med seboj v napadih na to “nerazumno” poslovno odločitev.
Eno so želje, drugo je neusmiljena ekonomska logika
Elan je bil voden slabo!!! Kljub inovativnosti so naredili najbolj osnovno napako – spregledali so tektonske spremembe na svetovnem trgu. Zgodil se jim je “Über” v obliki novega, učinkovitejšega poslovnega modela, ki temelji na odlično organiziranih izposojevalnicah smučarske opreme. Namesto da si drago opremo vedno znova kupujemo, si jo v razmeroma kratkem času (ko jo potrebujemo) za fragmet stroška – najamemo. Vedno novo. Vedno v brezhibnem stanju. Vedno najnovejši model. Hkrati se znebimo nadležnega tovorjenja in vzdrževanja. Če želimo zaradi vremenskih razmer ali želje po spremembah eksperimentirati z drugačnim modelom ali dolžino smučke, je to le en korak stran, brez bistvenega povišanja našega stroška. Neusmiljena ekonomska logika, ki je v nasprotju s tradicionalno zakoreninjenim pojmovanjem lastnine. Pa naj gre za razliko med najemom in nakupom, lastnim financiranjem in krediti. Ko govorimo o stanovanju, avtomobilu, delovnih strojih ali pa zgolj – smučkah.
Kje vse se je Slovencem zgodil “Elan”
Če pogledamo širše, se nam je “Elan” zgodil v Portorožu, Piranu, Bledu, Bohinju in Bovcu. Razdejal je Cimos, pospešeno uničuje Telekom, pokopal in prodal je Adrio. Identičen vzorec je razdejal Palomo, Hit, Probanko … Elanov virus je spravil na kolena domala celotno bančništvo in še vedno traja v številnih panogah. Vodilni medtem z nostalgičnim pristopom budijo lažna upanja pri ljudeh in z zastarelimi, neučinkovitimi poslovnimi modeli na plečih davkoplačevalcev modrujejo o korporativnem upravljanju.
Naj vas ne skrbi za športne junake! Oni so tisti, ki na mednarodnem trgu dodajajo vrednost in pomagajo ustvarjati blagovne znamke. Tako kot je bil za Elan odločilen Viking Ingemar, je skoraj nepoznanemu švicarskemu proizvajalcu vojaških smučk ceno dvignila Korošica Tina.Tudi Peter se verjetno že otepa snubcev. Problem imamo državljani! Uspavani z nostalgičnimi medijskimi zgodbicami in legendami mirno gledamo, kako nesposobni krmarji uničujejo ekonomske priložnosti in zavirajo gospodarski razvoj.
Kako podpiramo izgradnjo ekosistema za organiziran gospodarski kriminal
Sprejemamo, da se v tipični samoupravni maniri vzdržuje klima družbene lastnine ter napada ekonomsko povsem logično in pričakovano odločitev lastnika. S tem dajemo dodaten veter v jadra slovenskemu brez-lastniškemu modelu upravljanja. Ta temelji na odločilni vlogi ljudi, ki podjetij niso niti ustvarjali niti v njih investirali en sam cent lastnega kapitala. Na vrh so se povzpeli brez potrebnega vsebinskega znanja, brez vizije in strategije. Čeprav so uprave postavili tako, da sledijo njihovim tihim navodilom, za slabe poslovne rezultate niso odgovorni. Skrbno namreč pazijo, da so formalno pokriti za svoja ravnanja. Slovenci medtem tiho, ponižno in vdano spremljamo “izgradnjo ekosistema za organiziran gospodarski kriminal”, kot jo je pred kratkim lucidno poimenoval dr. Robert Ličen. Do kdaj še?!?
Več kot očitno nam na vrhu gospodarstva in politike zares manjka elana. Tistega izvornega. Opisanega kot kombinacija neizčrpne energije, entuziazma in sloga, v katerem bi poleg izjemnih posameznikov v športu ekonomsko lahko zmagovali tudi kot narod.
Edvard Ofentavšek