EU nam zagotavlja prihodnost in preživetje!

(Foto: iStock)

Kmalu po koncu druge svetovne vojne so se odnosi med nekdanjimi zavezniki skrhali do te mere, da se je svet za nadaljnjih 45 let razdelil na dva pola: na demokratični zahodni blok z ZDA in Veliko Britanijo na čelu ter na vzhodni blok s komunistično Sovjetsko zvezo. Obdobje hladne vojne so zaznamovale številne vojne, največjo nevarnost za tretjo svetovno vojno pa je predstavljala t. i. kubanska kriza leta 1962, ko so ZDA izvedele, da na Kubi nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami.

V izrazito politično napetem ozračju so nastali temelji Evropske unije. Devetega maja 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil načrt poglobljenega sodelovanja med Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nemčijo in Nizozemsko na področju premoga in jekla. To je bilo izjemnega pomena v prizadevanju za mir, saj je državam članicam preprečilo izdelavo orožja, ki bi ga lahko uporabile druga proti drugi. Po dveh uničujočih svetovnih vojnah je povojne državnike vodila predvsem želja po miru, spravi, demokraciji in po spoštovanju človekovih pravic, kasneje pa je povezovanje postalo tudi ekonomsko. Schumanova deklaracija predstavlja začetek Evropske unije, zato 9. maj obeležujemo kot dan Evrope.

Patricija Šulin (foto: osebni arhiv)

Evropska unija je zagotovo edinstvena gospodarska in politična zveza držav članic, zato se je ustanovni šesterici držav z leti pridružilo dodatnih 22 držav, 1. maja 2004 tudi Slovenija, nazadnje pa Hrvaška leta 2013.

Slovenija je z vstopom v EU ogromno pridobila
Z vstopom v EU smo Slovenci in Slovenke ogromno pridobili. Prosta trgovina, skupna denarna valuta, pravica do prostega gibanja in do prebivanja na ozemlju EU, pravico voliti in biti izvoljen za poslanca na volitvah v Evropski parlament ter na lokalnih volitvah v državi stalnega prebivališča, četudi nismo državljani države članice, v kateri prebivamo, pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament, se obrniti na varuha človekovih pravic in se pritožiti Evropski komisiji so le nekatere izmed prednosti evropskega državljanstva, ki ne izpodriva slovenskega državljanstva, temveč ga dopolnjuje.

EU nudi tudi številna finančna sredstva državam članicam, konkretno Slovenija prejme letno iz evropskega proračuna kar 600 milijonov evrov več kot jih vanj vplača, v obdobju 2014 – 2020 pa ima Slovenija na voljo tudi 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev.

O prednostih članstva bi lahko največ povedali prav mladi, ki se že 30 let poslužujejo programa Erasmus+, študijske izmenjave pa po raziskavah Evropske komisije omogočajo, da mladi z izkušnjami iz tujine prej dobijo službo, saj imajo močnejšo mrežo poznanstev, so bolj komunikativni in bolj samozavestni.

(Foto: iStock)

Kdo je kriv za dolge čakalne kolone na meji? EU ali Vlada RS?
Uspehe Evropske unije pa si pogosto prisvojijo nacionalni voditelji držav članic. Od kar sem evropska poslanka, pogosto opažam, da ti isti voditelji, ki se kitijo s tujimi uspehi, radi preložijo odgovornost na Bruselj v primeru manj priljubljenih, a potrebnih sprememb, čeprav nacionalni ministri neposredno soodločajo o vsakem zakonu, ki se sprejme v EU. Zgovoren primer so trenutne razmere na slovensko-hrvaški meji, kjer za zastoje ni kriva EU, temveč Slovenija, ki se na razmere ni dovolj dobro pripravila. Pogosto vlade pri implementiranju evropske zakonodaje v nacionalno dodajo obveznosti, ki jih evropska zakonodaja sploh ne zahteva, tako imenovani gold-plating, za javnost pa je spet kriv Bruselj. Večina evropske zakonodaje se sprejema kot direktive, kar pomeni, da se določijo neki cilji, države članice pa imajo relativno proste roke pri izvedbi le te.

(Foto: iStock)

Kdo je za in kdo proti EU? Kaj nas čaka?
S padcem berlinskega zidu in s padcem komunizma v srednji in vzhodni Evropi so se Evropejci tesneje povezali med seboj, s Schengenskim sporazumom pa so meje v večjem delu EU že skoraj izginile. Danes je stanje spet drugačno. Ponovno se krepi nadzor nad notranjimi in zunanjimi mejami, EU se že nekaj časa sooča z valom migracij, zaradi terorističnih napadov pa prioriteta EU ostaja krepitev varnostne politike, za katero je v evropskem proračunu v letu 2017 namenjenih skoraj 6 milijard evrov.

Mir in blaginjo pa čedalje resneje ogrožajo populisti, ki kot lažni preroki obljubljajo rešitev za svoj narod in za svojo državo. Primer populistične zmage je tudi brexit. Za izstop Združenega kraljestva iz EU so glasovali predvsem starejši, ki so nasedli praznim obljubam in zavajajočim trditvam, mladi pa so glasovali proti, ker so si želeli še naprej pravice do dela, študija in potovanja v vseh državah članicah. Populistične demagogije se poslužuje tudi francoska kandidatka za predsednico in evropska poslanka Marine Le Pen.

Evropska integracija je živi proces, ki se razvija in prilagaja času vse od svojega začetka! Pogajanja v okviru izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije so primeren trenutek za razpravo o potrebnih spremembah, vendar pa morajo ostati temeljne vrednote EU nedotaknjene. Še naprej se moramo zavzemati za mir, spoštovanje človekovih pravic, svobodo, demokracijo, enakopravnost in za solidarnost med državami članicami. Na vseh državah, tudi Sloveniji, pa je, da pri prenovi aktivno sodeluje, saj EU ne more večno živeti le od stare slave. Nujni so ukrepi v dobrobit državljanov in državljank, kar je dolžnost nas evropskih poslancev, nacionalnih oblasti in posredno tudi volivcev, ki izvolijo svoje predstavnike in tako bodo tudi skeptiki spoznali, da nas EU ne ogroža, temveč, da nam EU zagotavlja prihodnost in preživetje!

Patricija Šulin