Goran Vojnović – Levičarske solze za Jugoslavijo in vprašanje ali je za levičarje nacionalna identiteta zločin proti človeku?!

Goran Vojnović. (Foto: STA)

Kakšne rešitve ponuja Sloveniji multi-kulti levica? Nimam televizorja, tudi radia ne, razen v avtomobilu. Moj vir novic in povezave s svetom so kakovostne knjige, časopisi in družbena omrežja. Zahvaljujoč domoljubnim prijateljem s Twitterja sem na tekočem z dogajanjem doma in po svetu, z vsem, kar je pomembno za Slovenijo. In ko o bistvenih zadevah današnje Slovenije za Al Jazeero Balkans spregovori Goran Vojnović, ki se ima za pisatelja, postanem pozoren, kaj ima povedati.

Goran Vojnović je tipičen predstavnik sodobne kulturne levice – intelektualno šibek in brez prave identitete. Taki nam zdaj oblikujejo Slovenijo! Vsakič, ko obiščem kakšno prikrito morišče na svojih poteh po Sloveniji, potrebujem nekaj časa, da pridem k sebi. Običajno mi pomaga nekaj resne glasbe, in ko sem se tokrat vračal z obiska Krimske jame pri Cerknici, sem poiskal program ARS, ki ga zaradi predvajanja operne glasbe rad poslušam. Tokrat glasbe ni bilo in po kratkem poslušanju sem ugotovil, da gre za intervju z Goranom Vojnovićem. Vsebine se ne spomnim, v spominu pa mi je ostala njegova intelektualna šibkost, odsotnost smisla za izražanje v simbolni govorici in popolno nerazumevanje filozofskega besednjaka, v katerega je radijski voditelj na silo tlačil simbolno šibke in dolgočasne Vojnovićeve povedi, da bi ga vsaj malo povzdignil pri poslušalcih. Takšnih ljudi, kot je Vojnović, je na levičarski kulturniški sceni polno. Pripadajo opciji, ki si jemlje ekskluzivno pravico, da oblikuje naše javno mnenje in nas predstavlja v tujini, kot je za Al Jazeero te dni nastopil Vojnović.

Ali so naši glavni problemi pretirano domoljubje, sovraštvo do Jugoslavije in strah pred tujci?
Takšne trditve ponuja katarski Al Jazeeri Vojnović med svojim knjižnim turizmom v Sarajevu. Vojnović trdi, da je glavna naloga politike v zvezi z migranti odpravljati strah pred njimi. Po njegovo niso pomembni vzroki, o katerih se sploh ne sprašuje, niti ne vidi posledic, ki jih nenadzorovane migracije v obliki terorizma, neredov in množičnih posilstev prinašajo v Evropo. Zanj je poglavitna naloga evropske in slovenske politike, kako odpraviti “strah” pri ljudeh:  “Namesto da bi (politika, op. p) razmišljala o tem, da je večji problem od vseh beguncev prav atmosfera strahu, v kateri se ustvarja sovraštvo in nestrpnost …”

V takšni miselnosti se dobro vidi težnja globalnih levičarjev po uničenju nacionalnih držav, identitete posameznika in uvajanju multikulturne družbe prihodnosti. Levičarska odprtost do migracij je povezana s pomanjkanjem nacionalne biti in identitete.

Vojnović Evropi za zgled daje Združene države in Francijo, ki sta narodnostno mešani, namenoma pa zamolči, da se Evropa, posebej skandinavske države, Nemčija in Francija, spopadajo z velikimi notranjimi problemi, nastajanjem muslimanskih getov, ki so vedno bolj neobvladljivi, ter brutalnimi teroristični napadi na evropskih tleh.

Goran Vojnović. (Foto: STA)

Levičarske solze za Jugoslavijo
Vojnović na trenutke sicer razmišlja na videz trezno in ugotavlja, da je idealiziranje Jugoslavije nedopustno, vendar se glede Tita v istem stavku sprašuje, ali bo ta prostor še kdaj imel državnika s tako pomembno zgodovinsko vlogo. “Šlo je za specifično obdobje, zaznamovano z državnikom, ki je kakorkoli obračamo, tako pomembna osebnost v nekem zgodovinskem trenutku, da je vprašanje, ali ga bo ta prostor še kdaj dobil. Da bo še kdaj kdo odigral tako vidno vlogo v svetu in pustil takšno sled, kot jo je Tito.”

Türkov sindrom levičarskega opravičevanja množičnega morilca Tita z njegovo mednarodno vlogo se je torej uspešno prenesel na mlajšo generacijo zagovornikov skrajne levice. To pa je zelo problematično, saj tudi ta generacija ne bo sposobna demokratičnega dialoga na osnovi zgodovinskih dejstev in resnice, ki je predpogoj za soočenje s preteklostjo in spravni proces.

Ali Slovenci res živimo v preteklosti?
Vojnović trdi, da je svet šel naprej, Slovenci pa še vedno živimo v devetdesetih, ko je ob osamosvojitvi prišlo do nacionalističnega zanosa, ki nam je sporočal, da lahko pripadaš samo enemu prostoru, da je kultura lahko izključno ena in začrtana z državnimi mejami. Po njegovo je to danes nemogoče in vsi tisti, ki se s takšnim načinom  razmišljanja ne strinjamo in opozarjamo na zločinsko naravo Jugoslavije in njenega dosmrtnega vodje Tita, smo zanj “radikalna desnica”. Takole opisuje slovenske domoljube, med vrsticami pa omenja tudi skrajne levičarje, in sicer kot tiste, ki iz slabe dediščine pobirajo le najboljše ideje, ki jih baje danes potrebujemo:

“Radikalna desnica zelo agresivno slika Tita kot največjega ali enega od največjih zločincev – ne pravijo še, da je večji zločinec od Hitlerja ali Stalina, vendar gredo v tej smeri. Drugi, morda celo del politike iz nasledstva Komunistične partije pa poskuša osvetliti pri Titu in Kardelju dobro – ideje, ki bi bile dobrodošle tudi danes.”

Franci Donko (foto: osebni arhiv).

Je za levičarje nacionalna identiteta zločin proti človeku?!
Kot pravi Vojnović, je ljudska identiteta nekaj živega, se nenehno spreminja in razvija. Svojo misel pa v nadaljevanju izpelje do končne postaje levičarskih sanj o svetu, ki mu vlada popolna anarhija, ko pravi, da je reduciranje nekoga na neko malo in nepomembno komponento, kot je nacionalna identiteta, zločin proti človeku.

“Razumem, da nekdo pripada enemu kulturnemu prostoru, naciji, veri, a hkrati bi v današnjem svetu morali razumeti, da mnogi ljudje pripadajo različnim prostorom, kulturam in jezikom. Da se preprosto dopusti svoboda kompleksnih identitet, ki niso le nacionalne ali, še slabše, enonacionalne.”

Slovenci smo v času vojne v Jugoslaviji, ki jo Vojnović objokuje, sprejeli več kot 70.000 beguncev, bili smo pripravljeni pomagati, tudi tujcem. Tokrat pa naj nam arabizacije in šeriatizacije Evrope ne prodajajo kot begunski problem, ker nismo neumni. Skozi stoletja smo zaradi divjanja Turkov veliko hudega pretrpeli. Zdaj je čas, da zapremo vrata dela in se lotimo čiščenja hiše.

Čim prej se je treba rešiti levičarskih izrojenih elit, ki so nam hotele vsiliti homoseksualizacijo družbe in skoraj uničile družino, zdaj pa nas želijo z drugim tirom gospodarsko zadolžiti, da bomo še bolj garali zanje, v zahvalo pa bi nam radi za hrbet pripeljali še trume brezdelnih in nevarnih osvajalcev Evrope.

Franci Donko