Hud potres na dosedanji berlinski politični sceni – kako Merklova plačuje za svojo migrantsko politiko?

(Foto: epa)

Nova stranka AfD – “Alternativa za Nemčijo” – je znova slavila. Napoveduje se konec dosedanje berlinske vladajoče koalicije med Social-demokratsko stranko in Krščansko demokratsko unijo (SPD in CDU)

Na podlagi začasnih rezultatov volitev v deželni parlament Berlina (ki ima podobno kot Hamburg status zvezne nemške dežele) je očitno, da je nova stranka Alternativa za Nemčijo znova slavila. Po zadnjih prepričljivih uspehih na preteklih volitvah v devetih deželah, še posebej v deželah Mecklenburg-Vorpommern in Sachsen-Anhalt, se je tudi tokrat uvrstila v deželni parlament  z zelo dobrim 14-% volilnim izidom.

V nasprotju s tem ponovnim uspehom te nove stranke na nemškem političnem prizorišču sta obe največji stranki SPD in CDU utrpeli veliko izgubo zaupanja svojih volivcev. Vsaka od njiju je doživela hud poraz, SPD za več kot 6 %, CDU pa za več kot 5 % nižji volilni rezultat od predhodnih volitev. Takšen izid pomeni hud potres na dosedanji berlinski politični sceni.

Merklova CDU dosegla najslabši izid v celotnem obdobju svojega povojnega obstoja
SPD je kljub tej izgubi sicer ostala volilna zmagovalka, CDU pa je s svojim volilnim rezultatom utrpela v Berlinu svoj najslabši izid v celotnem obdobju svojega povojnega obstoja. Ali bo dosedanji vodja berlinske CDU g. Frank Henkel še ostal na politični sceni, je zelo vprašljivo.

Omeniti pa velja, da se je nemški liberalni stranki FDP po popolnem polomu v preteklosti tokrat vendarle posrečil preskok volilnega praga v berlinski parlament. Po drugi strani pa se je iz parlamenta poslovila Piratska stranka, katere uspeh je bil na prejšnjih volitvah veliko presenečenje.

Dosedanja koalicija med SPD in CDU bo z veliko verjetnostjo razpadla. Sicer pa bo glede na volilni rezultat v prihodnje možna koalicija samo med najmanj tremi partnerji.

Kakšno koalicijo lahko pričakujemo?
Najverjetnejša prihodnja koalicija v Berlinu bo med Socialnimi demokrati, Zelenimi in Levico (naslednico PDS – Partije demokratičnega socializma – nekdanje edine politične stranke nekdanje DDR). Ta verjetna povezava pa – kljub javni distanci do nje s strani predsednika zvezne nemške SPD g. Sigmarja Gabriela  – očitno nakazuje možne premike na nemških zveznih državnozborskih volitvah v prihodnjem letu. Vse kaže, da se po skoraj treh desetletjih premoščajo dosedanje razpoke med tema dvema strankama na levi strani nemške politične scene.

Porazi Merklove se nadaljujejo
Navedeni volilni izidi v Berlinu pomenijo ponovni velik udarec tudi za kanclerko dr. Angelo Merkel, ki je že pred tem v svojem volilnem okrožju Mecklenburg-Vorpommern doživela s hudim porazom CDU tudi svoj osebni politični poraz.  Po drugi strani slavi njen koalicijski partner g. Sigmar Gabriel (na zvezni ravni podkancler in zvezni minister za gospodarstvo ter vodja SPD), ki je v prvem navdušenju že kar vnaprej javno imenoval dosedanjega berlinskega župana g. Michaela Müllerja tudi kot prihodnjega župana.

Vendar nove berlinske koalicije – potem ko se bo navdušenje nad volilnimi izidi poleglo – nikakor ne čakajo rožnati časi. Berlin se namreč srečuje z velikimi problemi. Od njih naj omenimo samo tri:

– Izjemno veliko pomanjkanje najemnih stanovanj in med njimi zlasti takšnih, katerih najemnina je za ljudi s povprečnimi dohodki sploh še znosna.

– Kaotične razmere v javni upravi, zlasti sedanje popolnoma nevzdržne razmere v sprejemnem centru za migrante v okviru deželnega urada za zdravje in socialo.

– Še vedno nedokončana gradnja prihodnjega glavnega berlinskega letališča na področju Berlin-Schönefeld, ki bi morala biti končana že pred petimi leti in katere stroški so zaradi hudih napak pri izvedbi narasli od prvotno predvidenih 2 milijard na 5,4 milijarde evrov – zgodba, ki je že dobila razsežnosti ogromne kriminalne afere z vpleteno bivšo letališko upravo in nadzornim svetom.

Razpoke med strankami na zvezni državni ravni
S tem volilnim izidom se za imenovanje nove berlinske uprave in skoraj zanesljivo sklenitev takšne vladajoče koalicije, iz katere bo izpadla stranka CDU – v prejšnjem mandatu partner SPD pri upravljanju Berlina – zelo jasno kažejo tudi razpoke med obema strankama na zvezni državni ravni. Če so bile te razpoke po dosedanjih deželnih volitvah še premostljive, pa je mogoče utemeljeno predvidevati, da bodo po razpadu sedanje koalicije v Berlinu le-te prevelike – da bo na zvezni državni ravni med obema koalicijskima  partnerjema zazeval prepad.  Še posebej ker so v prihodnjem letu tudi zvezne državnozborske volitve. Posledice takšne konfrontacije obeh partnerjev na zvezni ravni, zlasti na socialnem področju, ne obetajo nič dobrega.  Še posebej ne v sedanjih razmerah migrantske krize in zapletenih odnosih s Turčijo.

Aktualna politična dogajanja v Nemčiji so spodbudila pomembno večji interes javnosti za udeležbo na volitvah. Dejanska zmagovalka na večini teh dosedanjih deželnih volitev pa je Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je zaradi aktualnih razmer migrantskega vala v Evropo in krize inštitucij na ravni EU spodbudila velik del dotlej neaktivnega volilnega telesa.

Alternativa za Nemčijo za omejitev vplivov tujih kultur
Vodja stranke Alternativa za Nemčijo v Berlinu je g. Georg Pazderski, sin Poljaka in Nemke, ki je bil v preteklosti dejaven v nemški vojski kot polkovnik v generalštabu in se je udeležil tudi vojaških posegov v Afganistanu in na Kosovu ter je deloval v okviru NATA ter EU, kot vojaški strokovnjak pa tudi na Floridi v ZDA. S svojim programom se je AfD v Berlinu angažirala predvsem za omejitev vplivov tujih kultur in za uvedbo preventivnih programov zoper njihove ekstremne verske pojave v Nemčiji. Očitno z uspehom pri pomembnem delu volilnega telesa. Hkrati pa je ta nova stranka zaradi svoje izjemne uspešnosti na deželnih volitvah velik izziv za obstoječe etablirane stranke, ki ostro zavračajo vsako sodelovanje z njo.

Vse bolj se zdi, da se je Nemčija – ne le zaradi migrantske krize in političnih odzivov nanjo, ki so pomembno razdrli sodelovanje obeh sestrskih strank CDU in CSU, marveč tudi zaradi nezaustavljivega pohoda nove stranke AfD –  znašla na velikem političnem razpotju. In ker je Nemčija ena izmed ključnih članic EU, utegnemo posledice te njene politične krize kmalu občutiti tudi sami, tako v okviru EU kot tudi v lastni državi.

Ingo Falk Pasch Wallersberg