Hudičev odvetnik iz revije Mladina

Miro Petek

Novinar Mladine Borut Mekina je pred dnevi v Bruslju nastopil kot hudičev odvetnik. Kljub temu, da je vedel, da se je v državni banki v aferi #IranNLBgate dogajal kriminal velikih razsežnosti, je pred mednarodno javnostjo zavestno opravičeval ta kriminal. Če ni že prej hudiču prodal svoje duše, mu je tokrat zagotovo uspelo.

Mekina poslej v Bruslju najbolj znan slovenski novinar
Po parlamentarnih hodnikih v Bruslju še vedno odmeva zaslišanje na preiskovalnem  odboru za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčnimi utajami, ki ga poznamo pod okrajšavo PANA, torej po aferi Panamski dokumenti. Odmeva zaradi same afere #IranNLBgate, ki ji mnogi zaradi velikih razsežnosti skorajda niso mogli verjeti, predvsem pa je na veliko pozornost naletel nastop novinarja Mladine Boruta Mekine, saj so evropski poslanci pričakovali razkrivanje slovenskega bančnega kriminala pod oznako #IranNLBgate, slišali pa so opravičevanje pranja denarja, češ saj to počne veliko bank in držav po svetu, in hkrati videli kazanje s prstom na Združene države Amerike kot legla vsega zla. Režimski mediji še danes tekmujejo, kako opravičiti to sramotno početje slovenske banke in vrha slovenske politike, ki je za pranje denarja v NLB dobro vedela. In hkrati producirajo neumnosti, kako je SDS z Anžetom Logarjem in Romano Tomc na preiskovalnem odboru PANA sramotila državo pred evropsko javnostjo. To lahko izusti ali napiše le kakšen mentalni invalid. Sramota se je dogajala in se še dogaja v Sloveniji,  tukaj in zdaj, kajti še vedno ni interesa, da bi tej pralnici prišli do dna.

Taki so: eni odkrivajo, drugi prikrivajo
Nastop Mekine je bil tisti, ki je sramotil slovensko novinarstvo, saj so pred njim bili pred to preiskovalno komisijo preiskovalni novinarji z vsega sveta, ki so evropski in svetovni javnosti pomagali razkrivati te umazane posle, zaradi katerih eni neupravičeno bogatijo, drugi pa zaradi tega živijo v revščini ali je njihovo življenje vsaj bistveno dražje. Že Delo je Panamske dokumente objavljalo selektivno, pač glede na to, kako jim je šlo v okvire njihove ideološke uredniške politike in lastnikove zapovedi, to je zaščiti naše in napadati njihove. Novinarsko opravičevanje kršenja mednarodnega embarga, pranja denarja v NLB, skrivanje tega milijardnega posla pred javnostjo, pa je bilo tudi za vsega vajene poslance iz Evropskega parlamenta domala šokantno. S Panamskimi dokumenti se je pred tem ukvarjalo 107 medijev v 80 državah, zbranih je 2,6 terabajtov ali 11,5 milijona dokumentov, to je več kot afere Wikileaks (2010), Offshore Leaks (2013), Luxlekas (2014) in Swissleaks (2015) skupaj. In na koncu se na bruseljskem parketu znajde slovenski novinar, ki išče opravičila za pranje denarja.

Milijardna davčna luknja, izgubljena delovna mesta
Europol ugotavlja, da nekaj več kot 210 tisoč računov, zajetih v Panamskih dokumentih (med njimi so tudi računi kakšnih 200 politikov), predstavlja vsega 0,6 odstotka primerov pranja denarja, ki se vsako leto zgodi širom po svetu. Večina pranja denarja ostane skritega, tudi pranje denarja v NLB je bilo sedem let skrito in prikrito in mnogi bi si seveda želeli, da bi tako tudi ostalo. Po vsem svetu se na različne načine opere  denarja v vrednosti od 2 do 5 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda.

V odboru PANA so tudi izračunali, da so samo na teh računih,  ki so bili odprti v davčnih oazah in so se izognili davkom, države EU izgubile skoraj 160 milijard evrov. Z drugimi besedami, s tem denarjem bi lahko v državah EU odprli 1,6 milijona novih delovnih mest.

Umazan denar izvira iz umazanih poslov, oprani denar se velikokrat vrača v umazane posle. In kdo lahko takšno početje opravičuje, potem ko se ves razumen svet skuša s to problematiko boriti? Seveda tista slovenska leva gospodarska in politična srenja, ki ima odprta vrata v davčni raj, in tisti revčki, ki jim iz teh davčnih nebes kdaj pa kdaj kane kakšen evro, da so pridni in poslušni.

Miro Petek