In dogodek leta je – Miro Cerar. In osebnost leta – Slovenec in Slovenka

Miro Petek. Foto: Osebni arhiv

Dnevi okoli novega leta so tudi dnevi, ko mediji doma in po svetu izbirajo dogodke in osebnosti leta. Od tistih resnih do najbolj banalnih izborov na vseh področjih družbenega življenja. Mediji v medijsko bolj sušnih dneh s temi izbori zapolnjujejo medijski prostor in publiki ponujajo lahkotnejše čtivo, da se ne obremenjuje s težkim vsakdanom. Seveda so nekatere razglasitve osebnosti leta, kot denimo pri tedniku Time, relevanten dogodek z dolgoletno tradicijo in s svetovno odmevnostjo. Vprašanja o Timovi osebnosti prihodnjega leta se pojavijo kmalu po tem, ko je razglašena osebnost letošnjega leta. Letos Time ni imel težav. Donald Trump, kakopak.

Tudi Slovenije ti izbori niso obšli. Če smo po mnogih kazalnikih in obnašanju še globoko v komunizmu, smo iz zahodne medijske prakse hitro prevzeli podobne izbore in sedaj že kar nekaj dni poslušamo o osebnostih in dogodkih leta 2016 doma in na tujem.

Miro Cerar kot dogodek leta
Sam bi za dogodek leta izbral Mira Cerarja. Zgodil se nam je Miro Cerar! Sicer se dogaja že kakšna tri leta, letos pa je svoje vladanje prestavil v višjo prestavo. Po malem mu postaja vzornik tudi Borut Pahor, ki ga bo Cerar po narcisoidnosti sicer težko prehitel, ker bo Cerar kot politik prej utonil v pozabo, čeprav je tudi pri njem razbrati nekaj Pahorjevih genov. Iz dna duše pa je Cerarju v tem letu na dan privrela še aroganca.

Arbitrarna odločitev, da krize ni več, in sprostitev razuzdanega trošenja v javnem sektorju, kar je značilnost vsake levičarske oblasti, je gotovo prvovrsten dogodek Cerarjeve vlade, ki ga bomo še dolgo pomnili. Še posebej takrat, ko bomo spet plačevali račune za nazaj. Dogodek leta so Cerarjevi ministri, za katere je značilno, da je želja po oblasti in vladanju v obratnem sorazmerju z njihovimi sposobnostmi.

Manjše kot so sposobnosti teh ljudi, večja je njihova želja po vladanju in ohranjanju na oblasti. Konstanta v tej enačbi je – nesposobnost. Oklepanje položajev je skorajda že patološko. Odločitev Cerarjeve koalicije, da je uzakonila 2. januar kot praznik, pa je ceneni populizem, skorajda pobalinska in sebična poteza, ki ne more koristiti drugemu kot nabiranju volilnih glasov.

Slovenec in Slovenka kot osebnost leta
Osebnost leta sta Slovenec in Slovenka. Živeti v današnjem svetu, ki z novimi tehnologijami odpira pogled v svet in omogoča pogled tudi z druge strani, a vendar spregledati dogodek leta, mišljeno je katastrofalno upravljanje Cerarja s to državo – to si zasluži posebno pozornost in svečano razglasitev. Slovenec in Slovenka dobro vesta, da je 2. januar kot praznik velik populizem, na dolgi rok škodljiv, vendar temu darilu vsi ploskajo. Nočejo razmišljati o tem, da je za prihodnost takšna politika pogubna. Prav tako Slovenec in Slovenka ne vidita, da Cerar z našim denarjem drago plačuje izraelskega spin doktorja, ki s pomočjo prevladujočih medijev in z obskurnimi temami odvračajo pozornost od relevantnega dogajanja v državi. Vrh vsega se  lahko še kak zaupen podatek iz kabineta znajde kje na tujem trgu.

Mimo pozornosti Slovencev in Slovenk gredo Cerarjeve poteze, ko na pomembne položaje v javni in državni upravi, v državnih in paradržavnih podjetjih postavlja roparsko elito, ki bo do konca oskubila to državo. Zakonodaja ne nastaja na ministrstvih ali v parlamentu, ampak v lobističnih krogih in omrežjih; za to zakonodajo, ki je pisana na kožo posameznim skupinam in jo pišejo v omenjenih omrežjih, plačujemo iz državnega proračuna. Kot da bi si sam kupil pištolo in jo svečano izročil sovražniku, da te ustreli v glavo.

Aktualna politika nagovarja državljane k indiferentnosti, ne pa k aktivnemu državljanstvu. Odvrača ljudi, da bi šli na volišča in soodločali o prihodnosti. Pravi dogodek leta bo takrat, ko bo konec Cerarjeve vlade. Slovenec in Slovenka bosta postala resnični osebnosti leta takrat, ko bosta vzela usodo v svoje roke. Časa pa ni več veliko.

Miro Petek