Incestni odnosi “neodvisnih novinarjev” in politike

Datum:

Novinarsko delo je tisto, ki naj bi bilo neodvisno, hkrati pa naj bi bili novinarji tisti, ki naj bi pri svojem delu kar najbolj nadzirali oblast. Od tod tudi tista znana krilatica o “četrti veji oblasti”. Da pri nas sploh ni tako, je vidno z lune. To dejstvo potrjujejo tudi številni dokazi, zbrani doma ali v tujini, ki govorijo o tem, da je večina naših novinarjev preprosto levih političnih agitatorjev in nič drugega. Da bi morali biti novinarji, zlasti tisti, ki jih plačujemo davkoplačevalci, v prvi vrsti tisti, ki nadzirajo katerokoli oblast, je med prvimi, že pred skoraj dvajsetimi leti, opozarjala profesorica Manca Košir, v novejšem času to poudarja Bojan Požar. V demokratičnih državah to tako tudi je, toda ne pri nas v Sloveniji, kjer s tega vidika to ni.

Večina naših novinarjev je v bistvu levih političnih agitatorjev in ne nadzornikov katerekoli oblasti. To dokazujejo tudi prehodi novinarjev v politiko. Toda to še ni najhuje, če bi tam tudi ostali, tako pa se mirno vračajo nazaj v novinarstvo in se ponovno razglašajo za “neodvisne”. Poglejmo nekaj primerov, ki gornjo trditev potrjujejo.

Ljerka Bizilj je bila novinarka, če se prav spomnim, je bila leta 1992 kandidatka za poslanko na listi SD, leta 1995 pa je postala nadomestna poslanka LDS, ko je Dimitrij Rupel postal ljubljanski župan. Kasneje je mirno nadaljevala z novinarskim delom in postala celo “neodvisna” direktorica Televizije Slovenija.

Ljerka Bizilj (Foto: Facebook)

Mirjam Muženič smo poznali kot dopisnico nacionalne televizije iz zamejstva. Leta 2009 je kandidirala za evropsko poslanko na listi LDS. Ker ni bila uspešna, se je želela takoj vrniti med neodvisne novinarje, a je temu nasprotovalo vodstvo nacionalne televizije. Sodišče pa jo je leta 2011 mirno poslalo na prejšnje delovno mesto in še danes jo lahko občudujemo v vlogi seveda “neodvisne” novinarke.

“Neodvisna” novinarka RTV Mirjam Muženič na listi LDS (Foto: STA)

Darijan Košir je bil novinar in urednik, ne bom našteval kje vse. V času Pahorjeve vlade je zašel v njegov kabinet, danes pa njegove neodvisne umske stvaritve ponovno berete, saj je ponovno “neodvisen” novinar. Ni pa še pojasnil, kaj je z njegovo domnevno Udba-preteklostjo. Pred časom je tako preteklost pripisal meni, ko pa sem ga javno povabil v državni arhiv na ogled dokumentov in k zavezi, da oba javno objaviva najine izsledke, je stisnil “rep med noge”, kot pravimo takemu početju.

Nekdanji direktor urada vlade za komuniciranje Darijan Košir in takratni predsednik vlade Borut Pahor. (Foto: STA)

Tamara Vonta je bila prav tako neodvisna novinarka komercialne televizije. Leta 2011 se je pridružila Jankovićevi PS, ker pa leta 2014 ni bila več izvoljena si je priskrbela dobro plačano državno službo, kjer seveda “neodvisno” odloča o usodi medijev. Če si te ne bi priskrbela, bi njeno lepoto lahko prav tako občudovali na kakšni od televizij.

Tamara Vonta (Foto: STA)

Druga kategorija so seveda tisti novinarji, ki so zašli v politiko in so se po končanem političnem mandatu upokojili ali pa so še v politiki. Mojca Drčar Murko, Mitja Meršol, Marjan Sedmak in Bernarda Jeklin so “neodvisni” novinarji, ki so se po izletu, v seveda levo politiko, upokojili. V levo politiko sta zajadrali tudi nekoč “neodvisni” novinarki Tanja Fajon in Melita Župevc. Se čudite, če bi kmalu kandidirali za kakšno “neodvisno” direktorsko mesto na nacionalni televiziji?
Bernarda Jeklin je kandidirala na listi Zares. (Foto: STA)

Da o Ireni Jovevi, ki je bila, in formalno še je, “neodvisna” novinarka komercialne televizije, in bo konec maja postala evropska poslanka na listi Šarčeve LMŠ, ne govorimo. Če le kolikor toliko pozna politiko, ve, da čez pet let ne bo več poslanka, verjetno pa po zgledu drugih računa na kakšno “neodvisno” uredniško ali direktorsko mesto.

“Neodvisna” novinarka Irena Joveva (Foto: Fb)

Nekateri novinarji se pred vstopom v politiko prav dokazujejo v svoji levi politični usmerjenosti. Tak primer je Dejan Karba, ki je najprej zmetal kar nekaj gnoja po Cerkvi in politični desnici, da si bo menda prislužil mesto državnega sekretarja na kulturnem ministrstvu, seveda iz kvote Židanove SD. To, da ni kulturen, je seveda dodatna referenca.

Politkomisar Jernej Štromajer in “neodvisni novinar” Dejan Karba. (Foto: Twitter)

Če na tem mestu končam, ne bom objektiven in pošten do vas, bralcev, niti do sebe. Seveda moram tudi na desno stran politične hemisfere. Ne poznam novinarja, ki bi postal domači ali evroposlanec in bi se po končani poslanski karieri vrnil med novinarje. Je pa leta 2000 Sašo Veronik, kot novinar in dopisnik iz tujine, postal tiskovni predstavnik Bajukove vlade. Res je, da se je vrnil na nacionalno televizijo, toda nikoli več ni bil novinar tega medija, to bi naj bilo nekaj bogokletnega. Miro Petek je iz novinarskih vrst zašel med poslance, toda na novinarsko mesto se nikoli več ni vrnil. Eva Irgl po mojem spominu ni bila profesionalno zaposlena novinarka na nacionalni televiziji, je pa leta 2004 zašla med poslance, kjer je še sedaj. Mislite, da po zaključku poslanskega dela lahko računa na kakšno uredniško ali direktorsko mesto v nacionalnih medijih? Seveda ne, pač ni poslanka leve politične opcije.

Opisani primeri so še en dokaz dejstva, da večina naših novinarjev večinoma svojega dela sploh ne opravlja neodvisno. Namesto da bi nadzirali katerokoli oblast, so dejansko levi politični agitatorji.

dr. Vinko Gorenak

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...