#IranNLBgate: Denar od provizij opranega denarja že kroži

Miro Petek (foto: osebni arhiv)

Po štirinajstih dneh, odkar smo na našem portalu in televiziji prvi začeli razkrivati pralnico denarja v državni NLB, se počasi prebujajo tudi odzivi politikov in drugih medijev. Državni mediji in politiki iz koalicijskih vrst ter glasniki omrežja se zaenkrat branijo z latovščino, kako gre pri vsem tem za domneve, kako je treba počakati na razplet, preiskave, ugotovitve organov ali celo pravnomočne sodbe.

Milijardo dolarjev opranega denarja poskušajo minimalizirati in govorijo o napaki v sistemu. Ko je šlo za afero Patria, v izjavah in komentarjih ni bilo treba nič domnevati ali kaj postavljati pod vprašaj, bile so kar dokončne sodbe in trditve, organi pregona in sodišča so vse nadgradili še z zaporom, kar se je kasneje izkazalo za konstrukt in nasilje države.

In kje je konzorcij preiskovalnih novinarjev?
Sicer pa so razmere za tranzicijske roparje slovenskih bank tokrat nekoliko bolj neugodne, saj pri tem pranju denarja ni šlo samo za okoriščanje elite kontinuitete, priča smo namreč tudi nevarnemu presedanu, ko je Slovenija v času embarga do Irana dopustila, da se prek državne banke financira terorizem.

Za odbor PANA, ki se v evropskem parlamentu ukvarja s Panamskimi dokumenti, torej z davčnimi oazami in pranjem denarja v teh oazah, bi bila ta dokumentacija zlata vredna in verjetno bo kmalu prišlo zaprosilo, da se jim izročijo kopije teh dokumentov.

Pri tem je zanimivo, kako mednarodnega konzorcija tako imenovanih raziskovalnih novinarjev ta zadeva sploh ne zanima. Za slovensko ekspozituro je to po svoje razumljivo, kajti pri provizijah, ki so ostale na naših tleh, se bodo pojavila imena, o katerih se v dominantnih medijih lahko piše le v superlativih.

Provizije tudi do 60 odstotkov
Bili smo preskromni z oceno, ko smo pred dnevi zapisali, da se pri takšnih nelegalnih poslih provizije vrtijo okoli 30 odstotkov. Marjan Miklavčič, nekdanji direktor Obveščevalno varnostne službe pri obrambnem ministrstvu, namreč pravi, da gredo provizije tudi do 50 ali 60 odstotkov.

Torej lahko skromno domnevamo, da je v rokah Slovencev, ki so omogočili to pranje, ostalo najmanj 300 milijonov dolarjev. To pa je denar, s katerim ostanek slovenskega politično-udbovskega podzemlja lahko naredi marsikaj. Ohranja svoj položaj in privilegije tudi za prihodnje rodove, kupi volitve, nagrajuje medije ali plača likvidacijo kakšnega novinarja.

Udbovski denar je splahnel, potrebe po svežem denarju
Dejstvo je, da je zmanjkalo denarja, ki ga je Udba odpeljala v zamejstvo (SAFTI) in na druge račune in se je ta nato vračal v Slovenijo, kjer je elita za ta denar kupovala podjetja ali kako drugače bogatela. Toda tranzicijska kleptomanska elita je pri financah zelo inventivna. Medtem ko ponižno slovensko ljudstvo tepejo z vedno višjimi davki, pa imajo hkrati do potankosti izdelane vse poti, kako pridobivati velikanske vsote denarja.

V te namene sprejemajo tudi zakone, kot lex magna in lex drugi tir, da bi krajo naredili vsaj legalno, če že ta nikakor ne more biti legitimna. Miro Cerar je svoj čas razlagal, da je za pravno državo idealno hkrati legalno in legitimno delovanje oblastnih in drugih državnih in družbenih institucij, toda na ta ideal je pozabil prvi dan, ko je stopil v pisarno predsednika vlade. Denar, ki je bil plačan kot nagrada za pranje denarja, je v Sloveniji že nekaj časa v obtoku.

Tožilstvo preganja Janeza Janšo glede izvora premoženja, katerega poreklo je že večkrat javno dokazal, pri Francu Kanglerju iščejo izvor premoženja za nakup 35 let starega traktorja, na drugi strani pa se desetine milijonov evrov od provizij opranega denarja obrača v ozkem krogu zaslužnih ljudi. Afere Patria in podobne so potrebne, da je javnost zaposlena in da lahko elita mirno opravlja svoje posle. Pogled na razkošne hiše, počitniške vile, stanovanja v tujini, jahte, drage avtomobile in debele transakcijske račune razkrivajo prikrite posle slovenskega omrežja.

Sistem je napaka
Smešna politična združba, ki se kliče SMC, pa je včeraj celo najavila, da bodo v parlamentu predlagali ustanovitev parlamentarne komisije glede pranja denarja v NLB. Razloga za parlamentarno preiskavo s strani vladajoče stranke sta najmanj dva: prvič, da bi prekrili, kar so v NLB počeli njihovi mentorji in da bi se vsa dokumentacija iz Logarjeve komisije prenesla v shrambo in pod ključ SMC. In drugič, zaradi nizkega ugleda stranki grozi polom na prihodnjih volitvah in to bi bila priložnost za popravke ratinga, malo pa bi ob tem pohodili še Socialne demokrate, ki jih na javnomnenjskih anketah krepko prehitevajo.

Pri tem pa ne manjka niti cinizma niti ironije. Božo Jašovič, nekdanji direktor NLB, se je te dni na preiskovalni komisiji, namenjeni bančnemu kriminalu, celo pohvalil, kako uspešni so bili v tej banki po dveh letih pranja denarja: “Sistem je zaznal napako, in prekinili smo. To je bilo preventivno ravnanje banke.”

Ne, sistem ni zaznal napake, sistem je napaka.

Miro Petek