Izsiljevalec Klemenčič in njegova nova služba

Foto: STA

To, da Goran Klemenčič, aktualni pravosodni minister, v zadnjih petnajstih ali več letih ni končal niti ene službe do konca mandata, ampak je delovno mesto zapustil predčasno in si pred tem seveda uredil novo službo, že veste. Saj veste, zapustil je mesto višjega predavatelja na Fakulteti za varnostne vede in postal državni sekretar na notranjem ministrstvu. Tudi to mesto je zapustil predčasno in je postal šef Komisije za preprečevanje korupcije. Tudi to mesto je zapustil predčasno in postal je pravosodni minister. Kaže pa, da se zgodovina ponavlja.

Ko sem pretekli teden potoval v Bruselj, mi je že prvi uradnik EU-parlamenta, doma iz Slovenije, na letališču zaupal, da si Goran Klemenčič v Bruslju ureja novo službo. Ta naj bi bila v okviru nove institucije evropskega tožilca. Čim višje, tem bolje – je menda osnovno vodilo Klemenčiča, če pa bi postal kar prvi evropski tožilec, bi bil to zadetek v polno. Zadovoljil naj bi se tudi s kakšnim nižjim, a dobro plačanim mestom. To isto informacijo mi je kasneje, v teku dneva mojega obiska EU-parlamenta zaupalo še več naših uslužbencev na sedežu EU-parlamenta.

Da bo to boj kot ne držalo, kaže tudi ravnanje Klemenčiča zadnje tedne doma v Sloveniji. V Državnem zboru namreč obravnavamo novelo Zakona o kazenskem postopku. Novele ne podpira nihče  niti Vrhovno sodišče, niti Vrhovno državno tožilstvo, niti Odvetniška zbornica, nasprotujejo pa ji tudi ugledni profesorji kazenskega prava vseh treh pravnih fakultet v Sloveniji. Velike težave pa so tudi v koaliciji, kjer noveli zakona nasprotujejo tudi poslanci. Toda kot mi je povedal eden izmed njih, je situacija hudo nenavadna. Po besedah mojega sogovornika iz vrst koalicije Klemenčič  poslancem koalicije dobesedno grozi, da omenjeni zakon morajo sprejeti.

Klemenčič začel izsiljevati
Včeraj sem na seji matičnega odbora predlagal, da novelo zakona obravnavamo na eni od naslednjih sej. Seveda zato, da bi koalicija novelo lahko kolikor toliko popravila, da bi bila užitna. Ne boste verjeli. Poslanci SMC so moj predlog potrdili. To je bilo včeraj, 28. 06. 2017. Danes pa je v akcijo očitno stopil Klemenčič.

Moji viri trdijo, da je najprej komuniciral s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki naj bi mu zagrozil s svojim odstopom, če novela zakona ne bo sprejeta na julijski seji Državnega zbora. Sledila je akcija preko vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer. Ta je zahtevala nujno sejo pravosodnega odbora na to temo jutri, 30. 06. 2017 ob 08. uri. Pazite, včeraj, 28. 06. 2017, so poslanci SMC glasovali za to, da se novela zakona obravnava na eni od naslednjih sej, danes, slabih 13 ur za tem, pa so zahtevali nujno sejo odbora, na kateri naj bi obravnavali to isto novelo zakona. Z lune je torej viden pritisk Klemenčiča na poslance SMC, ki se bodo temu pritisku očitno uklonili.

In prav na tej točki se v vsej razsežnosti pokaže samostojnost vej oblasti. Tista zakonodajna (Državni zbor) se pokaže najšibkejša. SMC jo v praksi demonstrira kot glasovalni stroj vlade Mira Cerarja. Vse je nepomembno. Za poslance SMC so očitno najpomembnejše plače okoli 3000 evrov neto, večina od njih pa ve, da bo Državi zbor po volitvah lahko obiskala le še v vlogi obiskovalcev. Pomembnejša je le še bruseljska plača Gorana Klemenčiča. Žalostno, a kot kaže  resnično.

Vinko Gorenak