Kaj bomo zapustili svojim otrokom?

Mojca Škrinjar (Foto: osebni arhiv)

Tradicionalni teden otroka, prvi teden v oktobru, je posvečen otrokom. Pred 63 leti je Organizacija združenih narodov pozvala vse države sveta, naj vsaka določi poseben dan, ki bo opominjal na pomembnost blaginje otrok. V Sloveniji praznujemo svetovni dan otroka vsak prvi ponedeljek v oktobru.

Organizacijo prireditev in dogodkov v tem tednu od leta 1954 pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Osrednja tema letošnjega tedna otroka je “Povabimo sonce v šolo”.

Statistični urad Slovenije navaja: “Vrtce je v šolskem letu 2016/17 obiskovalo več kot tri četrtine otrok, starih od 1 do 5 let, od tega 5 % zasebne vrtce. V zadnjih desetih letih se je število otrok, ki obiskujejo vrtce, povečalo za 15 odstotnih točk. Otroke v predšolskem obdobju pogosto varujejo tudi stari starši, prijatelji, sorodniki; v letu 2016 je bila v takem varstvu več kot polovica otrok, starih do 5 let (v tem podatku so upoštevani tudi otroci, ki so bili sicer vključeni v vrtce, nekaj ur na teden pa so bili tudi v varstvu pri starih starših, prijateljih, sorodnikih).”

Poglejmo, kaj nam pove statistika …
V osnovno šolo je bilo na začetku šolskega leta 2016/17 vključenih 97 % vseh otrok, starih od 6 do 14 let. Podaljšano bivanje oz. varstvo pred poukom in/ali po njem je v letu 2016 obiskovalo 53 % otrok, starih od 6 do 12 let. Ti otroci so v taki obliki varstva preživeli povprečno 10,7 ure na teden.

V srednješolsko izobraževanje je bilo v šolskem letu 2016/17 vključenih 93 % otrok, starih od 15 do 17 let. Večina srednješolcev je vključena v srednje tehniško in strokovno ali srednje splošno izobraževanje. Od otrok, starih od 15 do 17 let, je bil v letu 2016 zaposlen približno vsak tisoči, brezposeln pa približno vsak dvestoti.

V 97 % gospodinjstev so imeli otroci, mlajši od 16 let, primeren prostor za učenje in izdelavo domačih nalog. Odstotek takih otrok je bil nižji v številčnejših družinah; v gospodinjstvih s tremi ali več otroki, starimi do 16 let, na primer ni imelo na voljo takega prostora 5 % otrok.

Večini otrok so starši ali skrbniki lahko omogočili šolske izlete in druge plačljive šolske aktivnosti. Zaradi finančnih razlogov tega niso mogli omogočiti otrokom v 3 % gospodinjstev. Med gospodinjstvi, ki so živela pod pragom tveganja revščine, je bilo takih gospodinjstev več, in sicer 9 %.

Po podatkih iz raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki jo je v letu 2014 med šolajočimi otroki, starimi 11, 13 in 15 let, izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bila šola všeč 30 % mladostnikov, najvišji pa je bil ta odstotek med 15-letniki. Šola je bila bolj všeč dekletom kot fantom. Več deklet kot fantov je menilo, da razrednik bolje ocenjuje njihovo delo za šolo, so pa z delom za šolo bolj obremenjene kot fantje.

Mednarodna umestitev Slovenije
Redno udeleževanje aktivnosti v prostem času, kot so krožki, športne dejavnosti, glasbena šola in druge dejavnosti, za katere je treba odšteti nekaj denarja, npr. za članarino, prispevke, opremo itd., so svojim otrokom, mlajšim od 16 let, v letu 2014 omogočili v 68 % gospodinjstev. To je v primerjavi s sosednjima Avstrijo (74 %) in Madžarsko (70 %) manj, v primerjavi s sosednjima Hrvaško (62 %) in Italijo (64 %) pa več. Največ otrok se je tovrstnih aktivnosti udeleževalo na Nizozemskem, Irskem in v Švici (v 90 % gospodinjstev); najmanj pa v Romuniji in Makedoniji (v 15 % oz. 20 % gospodinjstev).

Po podatkih prej omenjene raziskave NIJZ je 18 % mladostnikov v letu 2014 v prostem času več kot štiri ure na dan preživelo v sedečem položaju. 53 % mladostnikov je med šolskim tednom gledalo televizijo, videoposnetke in druge zabavne vsebine dve uri ali več na dan. 28 % mladostnikov je dve uri ali več na dan igralo igrice na računalniku ali drugih elektronskih napravah.

Blaginjo v Sloveniji, ki jo uživajo slovenski otroci, presega blaginja, ki jo uživajo irski, nizozemski, avstrijski in madžarski otroci. Madžarska, iz katere smo se norčevali, ko so redki madžarski turisti na Jadran privlekli svoje uboge prikolice, napolnjene s hrano za skoraj cel dopust, nas tu presega. Še bolj nas bodo članice omenjene združbe presegle, ko bodo stranke koalicije SMC, Desus in SD povozile odločbo Ustavnega sodišča, ki določa, da mora biti obvezno izobraževanje, čeprav je v zasebni šoli, brezplačno.

Javno vs. zasebno šolstvo
Že več kot dve leti v Sloveniji traja natezanje, ali sploh uveljaviti odločbo, ko je bila sramota že prevelika, so končno na pristojnem ministrstvu spisali zakon, s katerim bi polno financirali obvezni program, torej temeljni pouk, vse drugo, razširjeni program: podaljšano bivanje, krožki, dodatna učna pomoč, pa bi ostalo plačljivo v 15 odstotkih tako kot do zdaj, saj država financira 85 odstotkov. Zakon je kompromis, ki ugaja zahtevam Socialnih demokratov (SD), ki bi celo spremenili ustavo, da država sploh nič ne bi bila dolžna plačevati. To, da bi bil to edini primer na svetu (no, Severna Koreja sploh nima zasebnih šol), pa Socialnih demokratov sploh nič ne gane. Gane ne niti stranke upokojencev DeSUS, ki so prejšnji teden napisali amandma, s katerim sicer zasebni šoli priznajo 100-odstotno financiranje obveznega programa, toda za razširjeni program ne bi zasebne šole dobile prav nič. Če pogledamo podatke Statističnega urada Slovenije, takoj v oči zbode podatek, da vsaj 5 odstotkov otrok, zlasti iz številčnejših družin, doma nima primernega prostora za učenje. Torej bi morali biti nujno vključeni v podaljšano bivanje v osnovni šoli. Zelo verjetno je večina številčnejših družin tudi krščanskega prepričanja, in če so vsaj v zmerni bližini zasebne krščanske šole, so otroci tudi vpisani v zasebno cerkveno šolo. Po logiki Socialnih demokratov in varuhov upokojencev bodo te družine še zlasti prizadete.

Tako ravnanje omenjenih strank izpodbija sporočilo, ki  je v njihovih nazivih. Tako Socialni demokrati (SD) niso v tem primeru niti socialni niti demokrati, DeSUS, stranka upokojencev, pa ni nič drugega kot skupek ubogljivcev, ki dela tako, kot reče stranka SD. Vsem niti ni mar za otroke, ker so eni, prosto po Orwellu, bolj enaki, torej tisti, ki se v našem primeru slepo pokoravajo ideološkemu nasilju ateizma. Potem me niti ne čudi, da so politični predniki SD in DeSUS, povojni komunisti, tako zlahka morili nedolžne otroke in jih metali v jamo.

Sledi naša skupna odločitev
Bomo Slovenci zapustili našim zanamcem zgodovino, ki se je bodo prej ali slej sramovali? Že res, da so danes v Evropi močno šokirani ob dejstvu,  da se je v Sloveniji oprala milijarda terorističnega denarja, ko imamo pa tako lepe zakone, pa sodstvo, policijo in novinarje. Počasi, toda zanesljivo se jim odpirajo oči: sodstvo imamo, kakor je sreča, sem ter tja naletiš tudi na pametne in pravične sodnike, policija še zdaleč ni avtonomna in se plazi kot pretepen pes, kadar vihtijo komunisti palico nad njimi, o večini novinarjev pa tako ali tako ni moč povedati kaj lepega. Ko je Nevzet Porić, islamski duhovnik, svetnik v mestnem svetu Ljubljane, odkrito grozil tistim, ki smo glasovali porti poimenovanju Džamijske ulice, se nobenemu prisotnemu novinarju vodilnih medijev o tem ni zdelo vredno poročati. Če bi jim pa človek rekel presstituti, bi mu pa seveda sodišča takoj prisodila kruto globo.

Naši otroci, vsi, tisti, ki hodijo v javne, in tisti, ki hodijo v zasebne šole, si zaslužijo bolj pošteno in pravično Slovenijo in na nas je odgovornost, kaj jim bomo zapustili, na nas, ki se bomo uprli zgoraj opisanim zadrtežem. Mogoče bo takrat zanje posijalo sonce.

Mojca Škrinjar