Deželo “tam doli” ali “peti kontinent” – Avstralijo sem obiskal dvakrat. Prvič leta 2000 in drugič na prelomu leta 2004/2005. Vsekakor pa ne zadnjič – tja se bom še vračal.
Spomini sicer bledijo in v našem spominu povzročajo praznino, lahko tudi napake, ampak nikoli ne bom pozabil, kaj se je dogajalo v avionu, ki je pristajal tik pred Sydneyjem. Stevardesa nas je opozorila, naj zravnamo sedeže, se sklonimo naprej in glavo potisnemo med noge. Kar zaskrbelo me je ali zasilno pristajamo ali kaj. Nič od tega ni bilo res. V avionu so se pojavile stevardese z velikimi razpršilci – spreji. Zdelo se mi je, da so veliki pol metra. Cel avion s potniki vred so pošpricale. Nisem razumel zakaj. Šele kasneje so mi povedali, da gre za neke vrste razkužitev potnikov. Avstralija pač ne pozna nekaterih bolezni rastlin in živali. Tam pač ne vedo, kaj je koloradski hrošč na krompirju ali peronospora na vinski trti.
Tudi pri prevzemu prtljage sem bil presenečen. Prtljago so obletavali mali psi, ne kaj večji od obilnejših mačk. Če bi zaznali kakršenkoli znak, da je v prtljagi sveža hrana, kot je recimo sendvič, bi ponoreli in lastnik prtljage bi se moral vkrcati na prvi avion za povraten let. Vnos sveže hrane pač ni dovoljen.
Dobrodošli so bili predvsem tisti, ki so pomagali avstralski družbi
Sledilo je novo presenečenje. Na izhodu iz letališča je bila seveda mejna kontrola. Z ženo sva se postavila v eno od kolon. Ko sva se bližala policistu kontrolorju pa me je zaskrbelo. Vsi policisti so imeli na glavi nekakšen klobuk kavbojskega tipa, le tisti v najini koloni je imel na glavi muslimanski turban, sicer pa enako uniformo. Nič posebnega se ni zgodilo. Vsi policisti so bili “pravi”. Kasneje sem izvedel, da se policija pač prilagodi veri posameznika in tistim muslimanske vere pač dopušča, da imajo na glavi turban in ne klobuka.
Ne vem, če je popolnoma res, ampak spomnim sem, da so mi takrat povedali nekaj več o politiki Avstralije do priseljencev in tistih, ki želijo zaprositi za azil ali mednarodno zaščito. Kakšnih 200 tisoč tujcev je bilo takrat dobrodošlih, kar je en odstotek tamkajšnjega prebivalstva letno. Toda absolutno prednost so imeli tisti s poklicno izobrazbo zidarjev, tesarjev, avtomehanikov, monterjev in podobnih poklicev. Če pa so imeli okoli 25 tisoč današnjih evrov in so podpisali izjavo, da bodo svoja sredstva vložili v odprtje svoje lastne obrtne ali podjetniške dejavnosti, pa so imeli absolutno prednost pri pridobitvi državljanstva.
V kolikor se ne želite vključiti v naš sistem, niste dobrodošli
No, in zakaj vse to pišem? Zato, ker je Avstralija pred dnevi napovedala novo zakonodajo, ki se nanaša na prihajanje migrantov. Še pred tem pa naj vas opozorim na izjavo nekdanjega predsednika njihove vlade Kevina Ruuda, ki je pred leti dejal: “Muslimani, ki bi radi živeli po islamskih zakonih, so naprošeni, da zapustijo Avstralijo. Avstralska vlada poskuša preprečiti potencialne teroristične akcije. MIGRANTI SE MORAJO ADAPTIRATI IN NE AVSTRALCI. To je to, pa če vam to odgovarja ali ne. Sit sam tega, da naš narod skrbi, da ne bi morda užalili nekatere posameznike ali njihovo kulturo. Od terorističnega napada v Baliju do danes opažamo vse več patriotizma pri večini Avstralcev. Ta naša kultura je nastala pred dvesto in več leti, s težkim delom in trudom in zmagami več milijonov žena in mož z željo po svobodi. Govorimo pretežno ANGLEŠKO, in ne špansko, libanonsko, arabsko, kitajsko, japonsko, ali kateri drugi jezik. To pomeni, da, če želite biti del naše družbe, se naučite našega jezika! Večina Avstralcev veruje v Boga. To ni neka krščansko desničarska smer ali politično vsiljeno, to je DEJSTVO, ker so ta narod, to se vidi iz dokumentov, osnovali možje in žene krščanske vere, po krščanskih načelih. Zato so v naših ustanovah in šolah krščanski simboli. Če je Bog za vas žalitev, vam predlagam, da si izberete nek drugi del sveta za vaš dom, saj je ta Bog del naše kulture. Mi vam vašo vero dovoljujemo in vas ne sprašujemo, zakaj verjamete vanjo. Želimo samo, da to sprejmete in da živimo skupaj v harmoniji, miru in veselju.
Tukaj je naša domovina, naša dežela in naš način življenja, kjer vam omogočamo in dovolimo, da v vsem tem uživate tudi vi. V kolikor se ne želite vključiti v ta sistem, se ne prenehate pritoževati, protestirati in žaliti našo zastavo, našo čast, našo vero, naš način življenja, vam iz vsega srca priporočam, da svojo svobodo, ki jo imamo tukaj v naši državi, izkoristite in svobodno zapustite našo državo. Če ste tukaj tako nesrečni, pojdite iskati svojo srečo drugam. Nismo vas prisilili priti sem. Prišli ste na svojo željo. Torej, morali se boste prilagoditi nam, saj ste to državo sami izbrali za svojo, mi smo pa vas sprejeli brez predsodkov.”
Spremembe se nanašajo tudi na odnos migrantov do otrok in do pohabljanja spolovil
Avstralija ima očitno domoljubno vlado tudi zdaj. Zdajšnji njihov predsednik vlade Malcolm Turnbull je pred dnevi napovedal novo zaostritev zakonodaje, ki omogoča priseljevanje tujcev. Kot je povedal, bodo prosilci morali opraviti zahteven test angleščine, ki bo vključeval branje, pisanje, poslušanje in govor. Spraševali jih bodo tudi o nasilju v družini in o tem, ali menijo, da je pretepanje žena sprejemljivo. Spraševali jih bodo tudi o odnosu do porok otrok in pohabljanja ženskih spolovil. Turnbull je ta vprašanja označil kot pomembna za okrepitev avstralskih vrednot. Turnbull je še izrazil prepričanje, da bodo spremembe pogojev za pridobitev državljanstva zagotovile integracijo priseljencev in njihovo sodelovanje v skupnosti, s tem pa tudi, da bodo postali del avstralske družbe.
Kaj pa Slovenija? Slovenija ima levo Cerarjevo vlado. Ta sprejema ne le tiste, ki ilegalno prihajajo v Slovenijo, ampak tudi tiste iz juga Italije in Grčije, ki jih z letali dovaža v Slovenijo, ne da bi si ti ljudje sploh želeli v Slovenijo. Takoj za tem, ko vložijo prošnjo za azil, pa država za njih nameni 1.963 evrov na mesec. Ko pa jim je vloga za azil oziroma mednarodno zaščito odobrena, pa so deležni stanovanja s TV-sprejemnikom LCD z diagonalo 81 cm, štedilnika s steklokeramično ploščo, kondomov in še kaj. Narobe svet. Upam, da bo to trajalo le še do naslednjih volitev v DZ.