Kdo se skriva za tožbo odvetnice CSD Velenje Simone Marko proti zagovornikom koroških dečkov?

Prejšnji teden sem preživel na strokovnem simpoziju na Malti. Resnobnost dopoldanskih srečanj se je umaknila duhovnemu potepanju po cerkvah in spomenikih dežele vitezov, ki sem ga običajno zaključil z brezksrbnim pohajanjem po divjih malteških plažah in plavanjem v razburkanem morju, ki je pred stoletji na otok pripeljalo tudi zadnjega apostola, Svetega Pavla.

Trd pristanek Ryanairovega Boeinga na letališču svetovnega popotnika Marca Pola me je spomnil, da se vračam v resničnost tiste Evrope, za katero je značilna trdosrčnost in ki za razliko od Malte ne premore več podob Svete Družine v nišah in pročeljih družinskih hiš.

Čakali sta me neuspeli sodni vročitvi
Bežna neprijetna slutnja ob pristanku je bila pozabljena, a je dobila potrditev, ko sem pregledal prispelo pošto. Že dve obvestili o neuspeli vročitvi sodnega pisanja sta me čakali. Bil sem prepričan, da je na vrsti moja zahteva za sodno varstvo zaradi radarja, ki je na sliko ujel prejšnjega lastnika mojega avta, ki je –  ironično – hitel na prepis z menoj in še zadno uro lastništva prekršil hitrost za 12 km/h. Med odpiranjem pošte sem že sestavljal svoj zagovor, da je ura s policijskega posnetka deset in nekaj minut dopoldne, jaz pa sem avtomobil prevzel šele ob pol dvanajstih, po prepisu in registraciji. Ne bo težko, sem si mislil.

Tožilske ambicije odvetnice CSD Velenje Simone Marko
Toda čakalo me je veliko presenečenje. V vlogi zasebne tožilke se je mojega pisanja in strokovnega zastopanja babice in koroških dečkov lotila odvetnica CSD Velenje Simona Marko.

Če je bil do sedaj moj največji greh, da sem si od očeta sposodil denar in kupil avtomobil, s katerim je prejšnji lastnik tik pred prepisom še kršil omejitev hitrosti, sem zdaj v precej bolj nezavidljivem položaju. Imam namreč status obdolženca zaradi storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 2. točki v zvezi s 1. odstavkom 160. člena Kazenskega zakonika, ki za potrebe Simone Marko nadomešča zloglasni 133. člen, ki se je popularno imenoval “verbalni delikt”.

Preberite domnevno žaljiv članek z naslovom “Odvetnica Simona Marko, Gabi Čačinovič Vogrinčič in Anja Kopač Mrak izigravajo odločitev Vrhovnega sodišča in zadržujejo dečka stran od starih staršev”, ki sem ga zapisal za portal 24KUL.si, na podlagi katerega mi Simona Marko grozi s plačilom denarne kazni, do šestimi meseci zapora ter povrnitvijo vseh sodnih stroškov. Navajam odstavek:

“Kljub jasni  sodbi Vrhovnega sodišča, da gre v zadevi koroških dečkov za nezakonite postopke CSD, njihova odvetnica Simona Marko še vedno zagovarja nečloveški odvzem vnučkov, za katerega ni pravnega  in človeškega opravičila. V izjavi za medije je ponovno zmotno zatrjevala, da ugotovljena kršitev pravice do družinskega življenja babici nima zveze s koristjo otrok. Odvetnica, ki ne priznava sodbe VS, niti prakse ESČP in konvencije pravici otrok do nepretrgane vzgoje, je žalostna priča stanja v socialnem skrbstvu in opomin za vse odvetniške kolege, ki zaradi zaslužka, prestiža in svojega mesta v družbi kršijo temeljna načela prava in teptajo načelo pravičnosti.”

Seveda sem zapisano kritiko javnih uslužbenk Simone Marko, Anje Kopač Mrak in upokojene Gabi Čačinovič Vogrinčič še vsaj desetkrat počasi prebral ter ugotovil, da pravne arogance in trdosrčnosti omenjenih ni mogoče poimenovati drugače in da so moje besede še kako resnične.

V birokratskem raju Simone Marko, Anje Kopač Mrak in Gabi Čačinovič Vogrinčič “nič novega”!
Brskam po spletnih arhivih in pregledujem izjave, ki jih je po sodbi vrhovnega sodišča, da je bil odvzem koroških dečkov nezakonit, podala odvetnica CSD Velenje Simona Marko, ki se v prostem času preizkuša v vlogi tožilke zagovornikov koroških dečkov, saj je pred tednom dni ovadila tudi Romana Vodeba, ki je o njej izrekel nekaj psihoanalitsko naravnanih kritik.

V izjavah odvetnice Simone Marko je zaznati zelo ozko, birokratsko razumevanja prava, ki ne upošteva Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki v devetem členu govori o pravici otrok do nepretrgane vzgoje, Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki v osmem členu zagotavlja pravico do družinskega življenja ter prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v podobnem primeru odločilo v korist vnukov in starih staršev. Simona Marko namreč vseskozi zatrjuje, da sodbe sodišč nimajo neposredne zveze z nezakonitim odvzemom koroških dečkov, ampak govorijo le o pravicah babice, za katere si upa celo dodati, da nimajo nobene zveze s koristmi vnučkov. To pa so zelo nevarne trditve in škodijo vnučkoma, starim staršem in vsem nam, ki bi se kdaj znašli v podobnem položaju!

Zame pomenijo dvoje: ali odvetnica preslabo pozna področje družinskega prava ali pa namerno zbija pomen sodb upravnega, vrhovnega in ustavnega sodišča ter ugotovitve upravne inšpekcije. Po njeno namreč nobena sodba ni povedala “nič novega”, v skladu z njeno razlago sodb pa so koristi otrok nekaj, kar nima zveze s pravicami odraslih, s čimer neposredno zanika roditeljsko pravico, ki sta jo babica in dedek do vnučkov dejansko imela, saj je bila med njimi vzpostavljena pristna povezanost, na dejansko družinsko življenje med njimi pa priča tudi izjava mlajšega vnučka, ki je po treh mesecih nasilne ločitve, po prvem srečanju, izrekel tiste znamenite besede, ki bodo nekoč prišle v učbenike socialnih delavcev: “Babi, a gremo zdaj domov?”. Besede, vredne Exuperyjevega Malega princa!

Še bolj se je v izjavi ob sodbi Vrhovenga sodišča RS v zadevi koroški dečki zapletla ministrica Anja Kopač Mrak. Po eni strani je zatrjevala, da sodba ne prinaša nič novega, v neki drugi izjavi pa je dejala, da sodba vrhovnega sodišča predstavlja novost za odločanje v podobnih primerih v prihodnje.

Gabi Čačinovič Vogrinčič pa je ob razglasu sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevi koroški dečki ponovno presenetila s svojo trdosrčnostjo, z izjavo: “V redu, ni bilo prav, da so ju odpeljali iz vrtca, ampak sodišče pozabi, da so stari starši nepričakovano, iznenada, brez opozorila nehali sodelovati s centrom za socialno delo.” S tem je samo še enkrat več pokazala, da ji z njenim nezakonitim vključevanjem v primer niti malo ni mar za koroška dečka.

Naključno izbran članek?
Na vprašanje, čemu ravno ta članek, se ponuja dokaj preprost odgovor: zato, ker so v članku “Odvetnica Simona Marko, Gabi Čačinovič Vogrinčič in Anja Kopač Mrak izigravajo odločitev Vrhovnega sodišča in zadržujejo dečka stran od starih staršev” omenjene vse tri glavne predstavnice kršiteljev človekovih pravic koroških dečkov: Anja Kopač Mrak, Simona Marko in Gabi Čačinovič Vogrinčič.

O primeru koroških dečkov sem veliko pisal in pogosto ter v različnih časovnih obdobjih po nezakonitem odvzemu kritiziral ravnanja javnih uslužbenk, funkcionark in profesoric Fakultete za socialno delo. Ste pozorno prebrali ta stavek? Potem ste opazili, da so se nad koroška dečka v glavnem spravile ženske? Petru Stefanoskemu, glavnemu socialnemu inšpektorju, je bilo na aprilski tiskovni konferenci še kako nerodno. Zavrtite si posnetek in vse vam bo jasno.

Menim, da so v maščevalnem ozadju kazenske ovadbe na podlagi tega članka, v katerem kriminalizirajo moje delo v podporo koroškim dečkom, pravzaprav vse tri. Na vest in strokovno integriteto Anje Kopač Mrak sem večkrat pomagal potrkati. S protesti, pisanjem strokovnih člankov, v parlamentarnih razpravah in “na ulici”. Žal zaman. Odvetnico Simono Marko sem na seji Komisije za peticije in človekove pravice  javno pozval k spoštovanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah in prakse ESČP. Gabi Čačinovič Vogrinčič pa sem v odprtem pismu prosil, naj raje molči, če ne sme ali noče zagovarjati strokovnih stališč v primeru koroških dečkov.

Kaj sledi, spoštovane Simona Marko, Anja Kopač Mrak in Gabi Čačinovič Vogrinčič? Nova kazenska ovadba?!​

Franc Donko