Kot kaže je sprva obrobna novica o tem, da je imel poslanec LMŠ Darij Krajčič zaradi nekega eksperimenta “dolge prste” v eni od ljubljanskih trgovin, kjer naj bi neopazno sunil sendvič, postala prvorazredna tema v medijih. Le dan po razkritju omenjenega dejanja je sledil poslančev nepreklicni odstop.
Zgodba se sliši skoraj pravljično. Govori o tem, da v naši državi vendarle veljajo neka etična pravila in da je končno nekdo prevzel odgovornost za svoja dejanja in zasluženo odstopil. A bilo bi prelepo, da bi bilo res. Namreč, vse bolj sem prepričan o tem, da je bila zgodba s sendvičem dejansko neke vrste “opij za ljudstvo” in še eden od Šarčevih “bombončkov”, ki naj bi ljudstvo prepričali, da so sedaj nastopili drugačni časi in da imamo končno predsednika vlade s hrbtenico. A vse to je le del strategije navidezne resničnosti oz. “cesarjevih novih oblačil”.
Vse bolj dvomim v to, da si je poslanec LMŠ povsem spontano “sposodil” sendvič, s katerim naj bi eksperimentiral, kako se država odziva na kurje tatove (za razliko od tajkunov, ki ne kradejo vijakov, ampak tovarne). Pač pa verjamem, da je Krajčič dejansko privolil v status kolateralne žrtve, torej da se je odpovedal poslanski funkciji zato, da je pomagal še bolj utrditi javnomnenjski sloves Marjana Šarca, ki naj bi si veliko pozitivnih točk prislužil že ob odstopu ministra za kulturo, češ reagiral je odločno in v dobro države. V resnici pa mu je vodstvo SD, kot je že razkril Bojan Požar, glavo sedaj že nekdanjega ministra Dejana Prešička prineslo tako rekoč na pladnju.
Povedano drugače: sendvič je opij za ljudstvo. Ker je potrebno odvrniti pozornost …
Gašper Blažič