Koalicija Zla: Očarljivi Antikrist, ki ne trpi ugovora

Datum:

Večina ljudi si Antikrista predstavlja precej otroško: kot zlobnega človeka, ki se je prepustil demonom, se zapisal skrajnemu nasilju in vsakršnemu zlu ter postal popolno zanikanje Jezusa Kristusa. Nekateri menijo, da je Antikrist že prišel v podobi cesarja Nerona, neusmiljenega preganjalca prvih kristjanov. Neron je že dolgo mrtev, tudi Stalin, Mussolini, Hitler in Tito mu delajo družbo, torej smo, zgodovinsko gledano, z Antikristom očitno opravili.

Pa je skrivnostnega Antikrista iz 13. poglavja Razodetja res mogoče zreducirati na osebo nekega diktatorja ali v ozadju vendarle ne gre za “nekaj več”? Za sodobnega ideološkega Antikrista, ki se ne kaže več kot nasilni tiran, ampak prevzema masko dobrohotnosti, človekovih pravic in enakosti, a le pod enim pogojem …

Kako se razodeva sodobni Antikrist?
Antikrista lahko razumemo ontološko, duhovno in politično. Ontološki Antikrist je čisto zlo – hudič, duhovni Antikrist je lahko vsak grešnik, politični Antikrist je absolutna politična oblast, ki se sprevrže in postane vir nesvobode, trpljenja in namernega uničevanja krščanstva. Obstaja prepričanje, da se bo nekega dne Antikrist tudi osebno utelesil (demon, ki človek postane). Poleg (…) hollywoodskih filmov (mojstrski je Rosemary’s Baby Romana Polanskega) se s to temo ukvarjajo tudi odlični romanopisci. Eden je Rus Vladimir Solovjov s kratko zgodbo Antikrist (1900), drugi je Anglež Robert Hugh Benson z romanom Gospodar sveta (1907). Ko berete obe deli, brž opazite, da je v obeh lik Antikrista nič kaj neronovski, temveč do človeštva in do kristjanov dobrohoten …

Antikrist je dobrohoten delivec sreče in miru, a pod pogojem, da se mu vsi podredijo in da vsi mislijo tako kot on. Antikrist vzpostavlja to, čemur kakšni Italijani pravijo Pensiero unico – vladavina Edine misli, intelektualna hegemonija.

To je tista Edina misel, ki je v zadnjih desetletjih skoraj popolnoma nadzorovala in na nek način posedovala zahodno paradigmo napredka, emancipacije in individualizacije življenjskih slogov, razširjenih človekovih pravic, multi-kulti eksperimentiranja … Kot Antikrist Solovjova in Bensona nas je očarala z govorico miru in sreče. Ustvarila je z idejo napredka drogirano elito, ki se je v svoji medijski, intelektualni in kapitalski trdnjavi zdela nepremagljiva.

A na eni točki je bila Edina misel neizprosna. Ni trpela ugovarjanja. Omislila si je semantični sistem in komunikacijski protokol z imenom “politična korektnost” in prek medijske mašinerije v prah zmlela vsakogar, ki si je drznil misliti drugače ter podvomiti v njene cilje. Te dni, denimo, so LGBT-jevci v Granadi vložili tožbo proti tamkajšnjemu nadškofu Franciscu Javierju Martínezu, ker naj bi “sovražno govoril”, ko je rohnel proti “barbarski” teoriji spola in jo označil za “patologijo”.

S tem, da so med cilji Edine misli tudi tisti bolj prikriti, ki jih Dugin označuje kot “posthumanizem” – tj. ukinitev človečnosti. Gre za proste roke eksperimentiranju z družino, s spolnostjo (npr. teorija spola in poliamorozne skupnosti), z zarodki, z evtanazijo, z genetiko …, na svojem blogu o sodobni pojavnosti Antikrista razmišlja Brane Cestnik.

Politični Antikrist, ki pustoši po Sloveniji  
Vzporednice s stanjem duhovne in politične kulture v Sloveniji so tako očitne, da se ponujajo same od sebe. Če se sodobni Antikrist vsaj na videz odreka nasilju, s katerim se zavihti na oblast, njegova “dobra volja” traja le tako dolgo, dokler ima proste roke za svojo destruktivno delovanje, pa naj gre za javno moralo, politiko, gospodarstvo ali katero drugo področje, kajti značilnost Antikrista je v tem, da hoče zasužnjiti človeka prav v vseh njegovih razsežnostih: telesni, duševni in duhovni.

Koalicija Zla
Verjetno se spomnite videoposnetka nagovora Boruta S. Pogačnika iz Komisije za peticije in človekove pravice, v katerem je Cerar–Židan–Erjavčevo koalicijo označil za “Koalicijo Zla”, ki tepta pravico do družinskega življenja koroškima dečkoma, babici in  dedku. V tem smislu je Cerar-Židan-Erjavčeva koalicija šolski primer sodobnega Antikrista, ki je do oblasti prišla s pretvezo lažne obljube o spoštovanju visokih moralnih in etičnih standardov, kar je bila tudi edina znana točka njihovega programa ob začetku mandata.

A Cerar–Židan–Erjavčev Frankenštajn nam je namesto gospodarskega in družbenega napredka ter spoštovanja človekovih pravic kot vrednoto prinesel ugrabljanje otrok starim staršem, poskus uzakonitve eksperimentiranja z družino, poveličevanje multi-kulti, izgon tisočev sposobnih mladih in uvoz migrantov, za katere poteptamo vse zakone te države, prikrivanje mednarodnega kriminala, prepuščanje slovenskega ozemlja Hrvaški in izdajo vitalnih interesov za dolgoročno preživetje Slovenk in Slovencev.

Kdo bo kači strl glavo?
Cerarjeva Koalicija Zla je svoj zlovešč sloves dodatno potrdila z impotentno zunanjo politiko, prikrivanjem kriminala mednarodnih razsežnosti, nameščanjem (ne)sposobnih pristašev na javne funkcije, vsiljevanjem ekološko in finančno spornih projektov, diskriminacijo otrok katoličanov, ščitenjem Jankovićevih nemoralnih rabot, zadolževanjem naših otrok in delitvijo denarja svojim političnim prijateljem. Cerar–Erjavec–Židanova koalicija, ki ima korenine v prejšnjem, nedemokratičnem sistemu, neusmiljeno s svojo politiko nenehno napada najpomembnejše zatočišče sodobnega nemirnega človeka − družino.

Zato bodo prav mame, očetje in stari starši odločilni za dokončni prelom s komunistično protinarodno in protidružinsko politiko, ki že desetletja peha ljudi v revščino in je odgovorna za osebno in kolektivno nesrečo ter dolgoročno revščino in depresijo Slovenk in Slovencev.

Franci Donko

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...