Kolumna Patricije Šulin: “Pomembno je krepiti varnost znotraj in zunaj EU”

Datum:

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta spregovoril o stanju in prihodnosti Evropske unije ter izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija.

Junckerjev nagovor je med poslanci naletel na mešane odzive. Zaslediti je bilo očitke, da je bil preveč pesimističen, da je Komisija premalo ambiciozna, celo da je “mlatil prazno slamo”. Sama ocenjujem Junckerjev govor kot konstruktivnega, ki napoveduje glavne smernice za prihodnost EU. EU je državljanom dolžna zagotoviti varnost in težiti k čim višji stopnji blaginje, saj je na temelju tega tudi nastala. Njegov nastop mogoče res ni bil poln optimizma, vendar so pomembna dejanja in ne prazne obljube! Pogrešam pa nekoliko več vizije Evropske komisije v odnosu do Turčije, ki je pomemben gospodarski in strateški partner. Namreč politika, ki jo Turčija vodi, pa vsekakor ne spada v Evropsko unijo.

Evroskepticizem in populizem na pohodu
Poleg visoke brezposelnosti mladih in socialnih stisk v nekaterih regijah se soočamo tudi s problemom naraščajočega populizma, ki je med drugim tudi krivec za rezultat referenduma v Veliki Britaniji. Evroskeptične politične skupine, ki težijo k čimprejšnjemu koncu Evropske unije, so k sreči neuspešne, saj evropska zavest v državah članicah narašča, predvsem med mladimi, ki si še naprej želijo možnosti dela, študija in bivanja v vseh državah Evropske unije. Ta trend se je pokazal tudi v Veliki Britaniji, kjer so populizmu nasedli starejši, mlajši volivci pa so v večini glasovali za obstanek v EU.

Pomanjkanje delovnih mest povzroča demografske probleme
Med prednostnimi nalogami Evropske komisije zasledimo tudi prenovo telekomunikacijskih omrežij, kar prinaša več naložb in večjo povezanost, v desetih letih pa tudi preko milijona novih delovnih mest. Do leta 2020 naj bi bil omogočen brezplačen Wi-Fi po vsej EU, izrednega pomena pa so tudi naložbe v mlade. Mladim je potrebno omogočiti kvalitetno in konkurenčno izobrazbo in temu primerno delovno mesto. V nasprotnem primeru bo demografsko stanje še hujše. Negotovost zaposlitve in težke delovne razmere imajo negativen učinek na načrtovanje družine, česar si pa postarana EU ne more privoščiti. Potrebujemo družinam prijazno politiko.

Zaradi konfliktov in kriz v neposredni soseščini EU, predvsem pa zaradi nasilja in terorističnih napadov, podpiram korake v smeri večje varnosti, predvsem pri zaščiti zunanjih meja EU in zaščiti celovitosti schengenskega območja ter zajezitvi nedovoljenih migracijskih tokov, s katerimi bi zmanjšali negotovost ljudi in povečali njihovo varnost. Za celotno EU je zelo pomembno krepiti varnost znotraj in zunaj Unije.

Evropski sklad za strateške naložbe za trajno rast v Evropi
Prizadevanje Evropske komisije za podvojitev Evropskega sklada za strateške naložbe, tako v smislu njegovega trajanja kakor tudi finančne zmogljivosti, pa bo prejemnikom sredstev zagotovilo potrebno gotovost, hkrati pa omogočilo njihovo delovanje tudi v prihodnosti. Evropski sklad za strateške naložbe je namreč Evropska komisija ustanovila predvsem z namenom pospešenega odpiranja novih delovnih mest in trajnostne rasti v Evropi. Podpora sklada je tako usmerjena v večje infrastrukturne projekte in v podporo malim in srednjim podjetjem. S tem se odpirajo nove priložnosti tudi za Slovenijo.

Evropski sklad za strateške naložbe bo do leta 2020 povečan na 500 milijard evrov, do leta 2022 pa na 630 milijard evrov. Žal Slovenija v prejšnjem paketu ni izkoristila sredstev za infrastrukturne projekte, saj so v vodo splavala sredstva za drugi tir. Do sredstev je prišel le Slovenski podjetniški sklad, ki je v višini 180 milijonov evrov prejel poroštva za mala in srednja podjetja za ugodnejše bančne kredite. Z lažjim, hitrejšim in cenejšim dostopanjem do bančnih kreditov bo Evropski sklad za strateške naložbe pomagal 1100 mikro, malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji. Na Goriškem bo tako energetska agencija Golea s strani Evropske investicijske banke pridobila tehnično pomoč za projekte v skupni vrednosti 45 milijonov evrov. 23 slovenskih občin bo tako v naslednjih letih lahko uresničilo za vsaj 45 milijonov evrov projektov, ki bodo med drugim vključevali celovito prenovo javnih stavb, gradnje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire, prenove javne razsvetljave in drugo. V časih omejenih sredstev in vse večjih potreb moramo skrbeti za še bolj učinkovito porabo javnih sredstev.

Patricija Šulin

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...