Ljudje, ki se strinjamo z desno politično ideologijo, smo največkrat označeni kot nestrpni. Nestrpni do skupnosti LGBT+, do ne-krščanskih veroizpovedi, do levo mislečih, do imigrantov in še bi lahko naštevala. Vendar nič od tega ne drži. Smešno je, da ljudje mislijo, da je bistvo desnega političnega prepričanja širjenje nestrpnosti, in se ne zavedajo ironije, da jo s širjenjem takih in podobnih laži širijo sami. Absolutno so tako kot na levi strani tudi na desni ekstremi in ideologije, katerih bistvo je zatiranje nekoga drugega, vendar v večini primerov to ne drži. Konservativnost je zgrajena na skupnosti in prepričanju, da so vrednote pomembne in da ljudje živimo bolje kot del večje skupnosti, s katero si vsaj deloma delimo podoben pogled na svet. Je bolj tradicionalna in se oklepa preteklosti v smislu starih vrednost, ampak to nikakor ne pomeni, da je staromodna v slabem pomenu. Poleg tega konservativnost tudi močno zagovarja prosti trg, zasebno lastnino in socialno-konservativna načela. Predvsem zadnji del je največkrat popačen in ga levi politiki in mediji narobe predstavljajo. Zagovarjanje socialno-konservativnih načel ne pomeni nestrpnosti, pomeni ohranjanje določenih vrednot družbe, v kateri živimo, in prav konservativnost zaradi svojih prepričanj glede prostega trga ne diskriminira nikogar. Prav tako se tudi konservativnost tako kot vsaka ideologija prilagaja družbi in nikoli ne obstane v času.
Čeprav večina učiteljev to “pozabi” omeniti, so se v času ameriške civilne vojne takratni republikanci (da, konservativci) bojevali za odpravo suženjstva. Večina senatorjev, ki so volili proti suženjstvu, je bila konservativna. Podobne primere najdemo tudi drugje v svetu in kapitalizem ter prosti trg danes ne diskriminirata nikogar, saj temeljita na uspehu in trdem delu, ne pa na spolu in spolnosti. Prav tako je veliko gejev konservativcev. Predsednik mojega kolidža, na primer, je bil črn, poročen z moškim in republikanec. Konservativnost ni nestrpna ideologija (razen do lenih ljudi). Na drugi strani islam v mnogih državah pripadnike skupnosti LGBT pobija, zapira, ženske pa nimajo enakih pravic kot heteroseksualni moški. Države s konservativnimi vladami v Evropi, ZDA in Avstraliji tega pač ne počnejo. Prav tako te države spoštujejo pravico do veroizpovedi in nikogar ne preganjajo zaradi vere, kot to počne kar nekaj muslimanskih držav. V Pakistanu, na primer, je veroizpoved zapisana v potnem listu zato, da lahko takoj prepoznajo “napačne” vernike. Konservativnost ne diskriminira glede na vero, le zahteva spoštovanje vrednot, ki so precej smiselne in samoumevne.
V konservativnosti absolutno ni nikakršne nestrpnosti do imigrantov. ZDA so na primer država imigrantov in vsi ljudje tam, tako demokrati kot republikanci, ki niso Indijanci, so prišleki iz Evrope, Afrike ali Azije. Vse, kar desno misleči pravimo glede migracij, je, da ilegalne migracije niso človekova pravica in da moramo vsi spoštovati pravila sveta, v katerem živimo. Naj razjasnim, da begunci niso ilegalni migranti. Vse države, vsaj vse razvite države imajo sisteme, v katerih lahko zaprosiš za azil in dobiš status begunca.
Bistvo je, da konservativnost ni ideologija nestrpnosti, nasilja ali netolerance. Je ideologija prostega trga, skupnosti in tradicionalnih vrednot. Ampak ni zastarela ideologija ali preveč rigidna. Prinaša nove ideje in napredek (odpravo suženjstva, visoke plače vsem, ki trdo in dobro delajo), vendar pri tem še vedno ohranja moralne vrednote in načela skupnosti.
Zala Tomašič