Kriza. Kakšna kriza?

Bernard Brščič

Prihaja. Prihaja nova gospodarska kriza. Ni vprašanje če, ni vprašanje kdaj, vprašanje je, kakšna bo njena ostrina. Tretje največje evropsko gospodarstvo, italijansko, je v zadnjih dveh četrtletjih leta 2018 zabeležilo -0,1-odstotno in -0,2-odstotno gospodarsko rast in se tako tehnično znašlo v recesiji. Največje, nemško, se je z 0,0-odstotno rastjo v zadnjem četrtletju 2018 za las izognilo recesijskemu zdrsu. Tudi podatki Eurostata za evrsko območje niso prav spodbudni, rast BDP je v letu 2018 znašala 1,8 odstotka, kar je najmanj po letu 2014. Na prvi pogled to niti niso tako slabi podatki in stanje, ko so največja evropska gospodarstva bodisi na robu bodisi v tehnični recesiji, ne napoveduje nujno ekonomskega somraka. Tudi sistematično zniževanje napovedi gospodarske rasti za leti 2019 in 2020 ne pomeni nujno ponovitve krize 2007/2010. Ne nujno, lahko pa.

Dejstvo je, da smo ekonomisti slabi prognostiki. Stoletja nam je miselni zgled fizika, kraljica naravoslovja. Ekonomija trpi za tistim, kar Philip Mirowski poimenuje “physics envy” (fizikalna zavist). Fizika velja za eksaktno znanost, ki se, vsaj v modelih klasične mehanike, odlikuje po odlični napovedni moči. Ekonomija se s tem ne more ponašati. Napovedna moč makroekonomskih modelov je šibka. Tega ne gre pripisovati slaboumnosti ekonomistov, ampak naravi problema.

Oglejte si še: Muze, na trg

Težava ekonomije je, da ima opravka s t. i. odprtimi, kompleksnimi sistemi, kjer na ekonomske pojave vpliva na tisoče spremenljivk, ki jih je težko identificirati. Pojavi, kot so splošna raven cen, zaposlenost, produktivnost, bruto domači proizvod, so posledica delovanja milijonov posameznikov s subjektivnimi preferencami, v katere ekonomisti nimajo uvida. Še huje je, da veliko vlogo igra negotovost. Ta je povezana s časom in povzroča, da prihodnosti ne moremo napovedovati, lahko pa si jo predstavljamo. Prednost fizike je, da pogosto obravnava t. i. zaprte sisteme, kjer je mogoče opredeliti in z eksperimentalno metodo omejiti relevantne spremenljivke. Eksaktnost fizike v obravnavi zaprtih sistemov zato ne more biti presenečenje. Ko fizika obravnava odprte sisteme, kot je na primer vreme, se njena eksaktnost izgubi.

Ko bo spet počilo, ne bo prijetno
Ker je ekonomija odprt sistem, si ekonomist z vsaj ščepcem sokratične modrosti ne bo drznil napovedovati amplitude poslovnega cikla. To pa ne pomeni, da smo popolni agnostiki. Socialisti vzroke poslovnih ciklov vidijo v nestabilnosti kapitalističnih gospodarstev kot posledici cenovnega mehanizma in zasebne lastnine produkcijskih sredstev. Zanje sta zdravilo nacionalizacija in uvedba centralnega planiranja. Dve “zdravili”, ki sta poskrbeli, da je še vsak z njima zdravljen “pacient” umrl. Nihanje gospodarske aktivnosti ima lahko več vzrokov, od tehnološkega napredka do tako trivialnih, kot je vreme. A velike gospodarske krize v zgodovini so imele en skupni imenovalec, denar. To ne pomeni, da poslovni cikel ni posledica spleta dejavnikov, pomeni samo, da bi bila nihanja gospodarske aktivnosti ob odsotnosti zlorabe denarja bistveno manjša. Pravi razlog ponavljajočih se kriz je izrojena finančna ureditev, zaznamovana s sistemom centralnega bančništva, fiat denarjem in sistemom delnih rezerv poslovnih bank. Sprega politikov, centralnih in poslovnih bankirjev je povzročila preoblikovanje konkurenčnega liberalnega kapitalizma v karikaturo, izrodek monopolističnega finančnega kapitalizma.

Foto: epa

Ne, tokrat ne bo nič drugače, za prihajajočo krizo bomo lahko zopet okrivili proces financializacije. Sistem fiat denarja omogoča, da centralne in poslovne banke ustvarjajo denar iz ničesar, denar, ki nima pokritja v ničemer, ne v žlahtnih kovinah ne v blagu. Sistem, ki temelji samo na zaupanju ljudi. To zaupanje pa politiki in bankirji vseskozi zlorabljajo. Z monetarno ekspanzijo želijo spodbuditi kreditno aktivnost, gospodarsko rast in zaposlenost, čeprav dobro vedo, da se na dolgi rok to ne more dobro končati. A ker tako politiki kot bankirji delijo keynesianski uvid, da na dolgi rok tako ali tako vsi umremo, jih posledice ne skrbijo. V preteklosti se je ekspanzivna denarna politika zelo hitro odrazila v inflaciji. V skladu s kvantitetno denarno teorijo lahko ob predpostavljeni konstantni obtočni hitrosti in eksogeno danem BDP pričakujemo dvig splošne ravni, ki je sorazmerna povečanju količine denarja v obtoku. Zaradi globalizacije gospodarstva in Kitajske kot neusahljivega vira poceni industrijskih izdelkov se danes npr. ekspanzivna denarna politika ECB kaže v inflaciji cen nepremičnin in finančnega premoženja. A razmere, ko npr. cene nepremičnin tako kot v Sloveniji rastejo s stopnjo 30 odstotkov, so nevzdržne. Tako kot so bile leta 2007. Ko bo spet počilo, ne bo prijetno.

Bernard Brščič

  • Frank Novak

    Ko gospod Brscic ne prepricuje Slovenskega obcestva da ni homoseksualec, kot ekonomist napise kaj pametnega kot tale clanek.

    • AlojzZ

      Vau! Imperij vrača udarec! Ne bomo se pogovarjali o sporočilu ekonomista, ki stvari pred navezo pokvarjenih bankirjev in politikov. Pogovarjali se bomo, da je gospod Brščič homoseksualec in da ni pameten.

      • Frank Novak

        To je njegova obsesija, ne moja.
        Moja strast je denar. Sem ekonomist prav tako kot Brscic, in tokrat je moj kolega BB napisal ali prepisal nekaj pametnega…

        • AlojzZ

          Pa ste še pravočasno izvedeli, da je homoseksualec?

          • Frank Novak

            Me ne zanima, ce je, naj to zadrzi za sebe…

          • AlojzZ

            Aha! Torej ni bilo pravi čas. Bolelo? :(

          • Frank Novak

            Ti povej, BB pravi da je uporabil vazelin za tvojo danko…

          • hladnik

            Trapaš neumnosti.

  • Mihilus

    To, da fiat valute nimajo kritje ni točno res. Vsak izdan euro v obtoku ima kritje v realnosti. Vsak kredit naj bi imel kritje. Je pa res, kot pravi članek, da živimo v dobi nore financializacije, kjer se kot kritje uporablja VSE. Moja ocena je, da ima danes samo 10% izdane valute dejansko “trdo” kritje v obliki stvari. 90% pa predstavlja: delnice, bodoče plače, pričakovani finančni tok, pričkovani poslovni dohodki, bodoči davčni prihodki in tudi ljudi same. To je popolna norost.

    In čeprav članek napada socializem je sama podlaga za to dogajanje ravno kapitalizem in njegova interna pravila. Kapitalizem za svoj obstoj potrebuje pozitivno obrestno mero in ta mora biti nižja od rasti. Če ta dva pogoja nista izpolnjena prihaja do upočasnjevanja kroženja denarja kar pomeni, da mora priti do monetarne ekspanzije ali pa kolapsa. Z drugimi besedami kapitalizem kot sistem lahko deluje le v okolju visoke gospodarske rasti. Nobena rast pa ne more trajati večno še posebno 2% ali več letno.

    Kapitalizem je na smrtni postelji in edino kar ga še drži pri življenju je tiskanje denarja.

    • AlojzZ

      Gospod Mihilus,
      vi zagovarjate socializem, kajne? Oboje, socializem in tak kapitalizem, kot ga vi omenjate, prinaša večini ljudem nesrečo.

      Kaj ekonomist Brščič zagovarja? Klasični liberalizem, ki ima za nespremenljivo osnovo sistem moralnih vrednost, ki jih ponuja krščanstvo. Napisal sem krščanstvo in ne Vatikan. Seveda tudi Vatikan v boljših časih reklamira sistem Božjih vrednost.

      • Mihilus

        Ne zagovarjam socializma. Ampak glej članek omenja, da socializem prinaša smrt, ne omenja pa kaj prinaša kapitalizem. Moja ocena je, da najbrž še slabše. Končni cilj kapitalizma je porabiti vse naravne vire in jih spremenitiv smeti – vključno ljudi.

        Jaz mislim, da potrebujemo nek sistem z elementi obojega. Ali pa morda dvotirni sistem, kjer sistem (država) skrbi za zagotavljanje strateških potreb in prosti trg za preostalo. Kaj pa vem. Prepričan pa sem, da se bodo ekonomske krize samo še stopnjevale in kapitalizma v desetletju-dveh ne bo več.

        • AlojzZ

          Gospod Mihilius,
          vi gledati na kapitalizem kot na osebo, ki ima nek cilj. Kapitalizem vendar ni oseba! Zato nima cilja!

          Socializem kot sistem državne lastnine in odločanja iz enega mesta ne more biti uspešen, ker:
          – zahteva človeka, ki vse zna, takega človeka ni
          – ker se informacije ne zbirajo na enem mestu, takega mesta v družbi ni.
          Je pa omenjeni sistem zelo uporaben za psihopate, ki plezajo na oblast. Ker se z lahkoto zamaskira njihova neuspešnost, na prostem trgu pa se hitreje razkrijejo.

          Do sedaj se je kot najbolje pokazal sistem, ko se družba namensko koraka v smeri:
          – človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot osnove vladavine prava,
          – umikanja države iz gospodarstva,
          – solidarnosti kot vrednote in ne predpisane z zakonom in
          – javnega dobrega kot vrednote in ne predpisane z zakonom.
          Primeri takih družb smo lahko opazovali v Avstriji, delno v Nemčiji … Z vdorom ilegalnih prebežnikov iz islama se pa tem razmere drastično spreminjajo.

          • Mihilus

            Se strinjam z napisanim.A glede planiranja se s tehnološkim napredkom (AI) utegne zadeva spremeniti.

            Ljudje smo med sabo različni, narodi smo med sabo različni, ni za vse najbolj primerno isto kopito. Zelo se strinjam, glede vrednot. Nekaterih stvari ne moreš predpisat.

            Tudi kar se tiče situacije v Avstriji in Nemčiji se strinjam. Imeli so unikatno zgodovinsko podlago na kateri je ta sistem dejansko lahko deloval. V naših koncih je žal bilo drugače. Žalostni razlogi za to situacijo so na kratko opisani v tej študiji:
            https://www.lesswrong.com/posts/X5RyaEDHNq5qutSHK/anti-social-punishment
            Vendar kot si zapisal, takšno škodo kot je pri nas naredil komunizem pri njih zdaj dela multikulturalizem.

    • Darth Vader

      kapitalizem za svoj obstoj potrebuje ljudi, ki zavračajo življenje na račun davkoplačevalskega kapitala in na račun političnih pomoči…..imenujejo se podjetniki….privatniki….torej ljudje, ki prevzamejo nase tveganje neuspeha, udejanijo neko idejo kot storitev ali produkt, poiščejo trge in brez pomoči politike in davkoplačevalskega denarja ustvarjajo neto denarni tok, s katerim na eni strani plačujejo zaposlene/stroške podjetja, na drugi strani pa nam, potrošnikom na trgu zadovoljujejo eno potrrebno…..recimo po hrani…..teb se vidi, da nisi videl prostega trga in kapitalizma niti od daleč….tiskanje denarja je liberalna socialistična tehnika, kjer se polpismen politik, ki drka na nacionalizacije, 100% n adzor državnega sistema nad proizvodnimi sredstvu toliko časa teži bankam, da naj tiskajo denar in ga v obliki zastonj denarja posodijo državam, kjer vlada socializem in socialisti…..te države prepoznaš po tem, da imajo visok % zadolženosti BDP, prebivalci teh držav so po uravnilovki reveži in siromaki po vseh ekonomskih kazalcih, ponavadi pa pljuvajo po ZDA, kapitalizmu in podjetništvu, svobodi, prostih trgih in ostalih dosežkih kapitalizma….tko kot ti, ki živiš na račun kapitalizma

      • Štalmajster
      • Mihilus

        Podporniki socializma pogosto rečejo, da bi deloval če bi ga vpeljali pravilno. Ti podobno praviš za kapitalizem. Jaz pravim, da imata oba svoje pomankljivosti.

        Jaz živim v sistemu kot je in ga pragmatično sprejemam in uporabljam. Zadnji dve stoletji smo imeli na krilih industrializacije zares noro rast. In strinjam se da je v takšnem okolju kapitalizem zelo uspešen sistem. Vendar je rast dosegla svoj okoljski limit. Če bi sprostili okoljsko regulativo bi se še dalo potegnit nekaj desetletij rasti. Vendar kot kaže se to ne bo zgodilo in zgodbe je konec. Okostnjaki kapitalizma pa bodo prihajali na dan še dolgo časa.

        • Olga101

          Pozabljata na razvoj inženirstva in tehnologije. Leta 1970 so nekateri napovedovali, da nafte ne bo več. Napačno: nove tehnike in tehnologije so postavile dvomljivce na laž.

          Senzorji, big data, računalništvo, umetna inteligenca omogočajo optimalno in smotrno porabo virov. Ravno eko regulativa je povzročila nove veje industrij: vetrne turbine, fotovoltaika, …

          Tako da zgodbe še zdaleč ni konec!

          Res pa je, da družbe z delovno intenzivnimi panogami (kot Slovenija) v takem svetu nimajo velike bodočnosti. Sploh bo uvoz arabskih “inženirjev” vse samo še poslabšal.

          Jaz se za kapitalizem nisem bila, se ne bojim in se ne bom!

          • Mihilus

            Nafte ne bo nikoli zmanjkalo, samo neekonomično jo bo postalo črpati. Napovedovali so, da bo proizvodnja dosegla vrh. In ga ni. To pa se ni zgodilo ravno zaradi financializacije. Sama proizvodnja se je močno podražila in precej naftnih podjetij to danes počne z izgubo. Leta 1970 je bilo nekaj takega nezaslišano. To ni posledica tehnološkega napredka ampak finančnih mahinacij. In prišel bo dan, ko bo treba te dolgove vrniti.

            Eko regulativa je ustvarila nove veje, je pa tudi dvignila cene, ki jih plačujemo porabniki. Ta trditev je takšna, kot bi rekli, da huligani z razbijanjem stekla dvigujejo BDP.

            Industrijska revolucija je na laž postavila že Malthusa in poem še vse za njim. Vendar pa na koncu šteje le kdo se bo zadnji smejal. In bojim se, da to ne boš ti.

        • Hunyađi

          Pomanjklivosti imamo ljudje.

    • Ryuk

      Če trg denarja ureja državna monetarna institucija, to ni kapitalizem. V kapitalizmu se obrestne mere urejajo prosto na trgu, s čim manjšim poseganjem države. Tega tu ni.

      • Mihilus

        Smo videli pri naših tajkunih kako trdo je to kritje.

  • Štalmajster

    “Dejstvo je, da smo ekonomisti slabi prognostiki” Seveda, ker ne razumete srži problema !!.
    Tega ne gre pripisovati slaboumnosti ekonomistov, ampak naravi problema.” ;-))) Narava problema je ta, da s krizami eni enormno zaslužijo na račun tistih, ki jih uničijo.
    “razlog ponavljajočih se kriz je izrojena finančna ureditev” ?????
    https://www.youtube.com/results?search_query=how+does+economic+machine+works

    • Frank Novak

      To je sicer res, ampak vsakdo ki je hotel to prepreciti s kaksnim dekretom je situacijo se poslabsal.

      • Štalmajster

        Ker so ga tisti “zminirali”, ki imajo od tega korist !
        (nahujskali prodane duše, voditedlje pa označili z diktatorji)

        https://www.youtube.com/watch?v=MkxvvNAVwsw

        • Frank Novak

          Ja to je realnost sveta. Vedno je tako bilo in vedno bo.

    • tohuvabohu

      Če bi tvoja teorija o vzrokih kriz veljala, bi imeli krize kar naprej, pravzaprav bi vse šlo samo še navzdol.
      In ne mešaj vprašanja o vzrokih kriz z vprašanjem o vzrokih majhne napovedne moči ekonomistov.

      • Štalmajster

        Moja teorija ??? Na povezavi imaš ogromno materiala ! ;-))
        Reci ti meni, kako lahko nekdo nekaj napoveduje, če nima pojma (oz noče vedeti), kako stvari funkcionirajo.
        Bodi prepričan da tisti ključni “ekonomisti” (v svetovnem merilu) točno vedo kaj delajo.
        (če maš v mislih Pezdirje, Lahovnike,……. potem bo pa že tako kot praviš)

        • tohuvabohu

          Ja, teorija tvoja in podobnih bedakov.
          Zanesljivost napovedovanja je veliko bolj zapletena stvar, kot si predstavljaš. Verjamem, da nekateri celo vedo, kaj delajo, vendar to ne pojasni njihovega vpliva na celotno dogajanje.

          • Štalmajster

            Ti si ….. naiven ! Potem pa odgovarjaš v svojem stilu:
            https://www.youtube.com/watch?v=EI4mutjhwJI

          • tohuvabohu

            Poenostavljanje nikoli ne pripelje do dobrih rezultatov. In ti poenostavljaš do onemoglosti.

          • Hunyađi

            Poenostavlamje ravno teb ni tuke.

          • Hunyađi

            Seveda demokratično je drugim očitat “nesposobno” teorijo, tvoja je edino točna in pravilna
            Res si demokratičen absolutist.

          • tohuvabohu

            Povem, kar mislim, da je prav. V to spada tudi kritičnost do mnenj drugih. V demokraciji je to normalno. Če te to moti, domnevam, da tebi nekdo narekuje.

          • Hunyađi

            Meni je že odveč, da mi pove kdo kar misli, če se ga ne tiče dejansko stanje.

      • Hunyađi

        Saj jih imamo, tepec. Raja je vedno v krizi. Bankrotira pa na vsake 10let.

        • tohuvabohu

          Raja je vedno raja. To nima nobene zveze s krizami.

          • Hunyađi

            Ljudstvo ni vključeno v sistem? Seveda ima funkcijo raja, kaviar eliti plača raja. Butelj.

          • tohuvabohu

            Kakšen sistem?

          • Hunyađi

            V sistem priviligiranih in tistih, ki jih strižejo priviligirani.

          • tohuvabohu

            To ne pojasni ciklične menjave, miško.

          • Hunyađi

            Vremena ti enako ne more noben napovedat- pojasnit popolnoma točno. Preveč dejavnikov-motilcev je v teoriji kaosa. Se pa vedno pojavi red v kaosu.

          • tohuvabohu

            Število dejavnikov ni edina težava (pravzaprav v ekonomiji vseh dejavnikov sploh ne poznamo), tu je še (ne)stabilnost sistema, ko majhne perturbacije v začetnih in robnih pogojih lahko povzročijo velike spremembe v razvoju sistema. Pomembne so tudi povratne zanke, ki še bolj otežijo predvidevanje. In ne pozabi: v ekonomiji igra ogromno vlogo psihologija množic, česar pri meteorologiji seveda ni.

          • Hunyađi

            Psiha deluje prek možganov, v celicah so reakcije, mnozica celic, plinov, kemičnih elementov…vse je enako v ekosistemu…na borzna nihanja tudi dinamika vremena vpliva, planeti,…v ekonomiji se v konstantnem redu pojavi šum-kaotičnist in v kaosu red; enako kot v vremenu.

  • alojz

    Ampak izvirnost države do kraje denarja iz žepov proizvajalcev je neomejena. Za rastlinjak v vrednosti 5k€ je treba po novem plačati dajatve v vrednosti 10k€. Pametno, ni kaj.

  • Hunyađi

    Kakšna kriza? Če je to kriza naj samo traje.

  • ludvig

    ..v krizi je mlinski kamen okoli vratu državi prevelik javni sektor…in Slovenija bo šolski primer..

  • Olga101

    Za “naše” ni nikoli krize, pa tudi če vsi Slovenci pocrkajo!

  • freedomfighter

    A bernard mogoce govori proti centralnim bankam…pa a ni ta clovek ekonomist…no saj to vse pove o cloveku da je kot ekonomist zasel v demagosko politiko…veckrat govori o muslimanih in veri kot ekonomiji…kot da bi papez predaval o ekonomskih vprasanjih

    • hladnik

      Po profesiji je g. Bernard Brščič res ekonomist, sicer pa zelo inteligenten in razgledan človek, ki ga poleg ekonomije zanima še marsikaj in vse to tudi zelo strokovno obvlada.
      Bodi zadovoljen, od njega se lahko marsikaj naučiš.

      • freedomfighter

        Ja ekstremno inteligenten ze ni ce je ekonomist ki govori proti prostemu trgu in podobnim stvarem…zgleda ni niti prevec dober ekonomist ker drugace bi se drzal svoje panoge pa zgleda ni dovolj dober zanjo…za demagogijo pa ne potrebujes ne znanja ne intelekta

        • LexLuthor

          Bernard ne govori proti prostemu trgu ampak ga v celoti podpira. Govori pa o zlorabi mehanizmov kapitalizma, kot je npr. finančni sistem. Največjo zlorabo si privoščijo prav socialisti, saj ko prevzamejo oblast, te mehanizme uporabijo za prerazporejanje premoženja, kar neobhodno zatre produkcijo in narodna ekonomija je uničena v relativno kratkem času, pot v okrevanje pa je dolga, naporna in tlakovana s korupcijo in velikokrat s krvjo..

          • freedomfighter

            Torej bernard je podpornik kapitalizma ki ne podpira vzvodov kapitalizma…sistem se da vedno izkoriscati ni vazno kateri…porazporeditev premozenja pa v druzbi poteka ves cas in v vseh drugbah bogati placajo vec kot revni in pravilno je tako…a ves da je imela amerika v casu najvecje rasti in bogastva 90 procentni davek za najbogatejsi sedaj pa nocejo sprejeti niti 70 procentov tako da ta podatek nam pove da je zakonodaja vedno bolj pisana na kozo bogatim in kapitalistom…ne pravim da je to narobe vendar pa sigurno ni v skladu s tem kar nekateri govorijo da je socializem v vzponu…socializma splon ni vec niti na kitajskem kaj sele na zahodu…zgleda pa so bili vcasih tudi bogati socialisti glede na to da so placevali toliko visje davke…pa americani trdijo da je bil to najboljsi cas v zgodovini…zgleda so americani sami socialisti

          • LexLuthor

            Bernard ne podpira ZLORABE vzvodov kapitalizma. Centralna banka je de facto ZLORABA finančnega sistema, saj preko nje elita prevzame popolno oblast nad izdajo denarja. Ekonomija se preplavi s fake denarjem, t.i. primarno emisijo, kar ima dve negativni posledici – izžemanje sistema prek sistema obresti in neobhodne recesijske cikle. Če bi ekonomija temeljila npr. na zlatem standardu, bi bil razvoj bolj enakomeren, predvsem pa brez kriz in recesij, saj bi se upravljalo zgolj z realnim denarjem, zaslužek prek obresti pa bi nadomestil dvig vrednosti denarja prek splošnega padca cen zaradi konstatne povečane produkcije dobrin. To lepo vidimo npr. na ameriškem gospodarstvu, ki ciklov pred letom 1900, ko ni bilo centralne banke in so imeli zlati standard, ni bilo, razvoj pa je bil zelo hiter in močan, predvsem pa konstanten.

          • freedomfighter

            A ti sploh ves kaj je vloga centralne banke ker vidim da za inflacijo se nisi slisal…bolj zalostno je pa to da bernard zgleda ne pozna dela centralnih bank

      • Lustrator

        Ni zadovoljen, ker se ne more od njega naučiti prav ničesar, ker niti enega samega stavka ne razume – vsaj po komentarjih sodeč.

  • francelj3

    Spoštovanemu avtorju bi rad povedal, da bi bil po moje boljši prevod “physics envy” “zavidanje fiziki”.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!