Kultura smrti

Odgovorni urednik Jože Biščak.

Bilo je poleti 2015, ko je medijski mainstream zagnal vik in krik, ker je 65-letni Prekmurec objavil oglas, da za 50 tisoč evrov prodaja svojo ledvico. Moški bi z denarjem poplačal dolgove, popravil streho na hiši, kupil drva pred bližajočo se zimo in nahranil otroke. In za to se je odločil pri polni zavesti. A moraliziranja ni bilo ne konca ne kraja, vrstile so se grožnje, vmešala se je policija, češ da želi preprečiti kaznivo dejanje, ki bi ga zagrešila zdravnik, ki v takem primeru operira, in preprodajalec organa. Res tragikomično je bilo poslušati razprave ljudi, ki so po eni strani vneti zagovorniki splava, se pravi načrtnega končanja življenja še nerojenega otroka, po drugi pa so se zgražali nad prodajo človeškega organa, kar bi ohranilo pri življenju kar dve osebi: tistega, ki bi kupil ledvico, in tudi moškega, ki jo je prodal, saj je bil tako obupan nad življenjem, da je grozilo, da bo storil samomor.

Kasneje se je sicer izkazalo, da je moški goljuf, ki se je hotel okoristiti na račun dobrih ljudi, a primer je pokazal, da je progresivnim bliže kultura smrti kot kultura življenja. To lahko opazujemo v današnjih razpravah, ko se isti ljudje in isti mainstream mediji, ki so se takrat zgražali, zdaj navdušujejo nad evtanazijo. In zastavonoša tega početja, ki po vsej stari celini dobiva domovinsko pravico, je seveda levičarski BBC, ki je skoraj natanko pred tremi leti v živo prenašal smrt 57-letnega Simona Binnerja, kako si je s pritiskom na gumb v švicarski samomorilni kliniki vbrizgal smrtonosni odmerek anestetika. Smrt Binnerja, ki je imel bolezen motoričnega nevrona, si je ogledalo 1,2 milijona gledalcev. Šlo je za zadnji del dokumentarne serije britanske javne televizije “Kako umreti”.

Da ni nič narobe, da človek konča svoje življenje, ko je smrt neizogibna, boleča in dolgotrajna, so verjeli že stari filozofi, kot so Sokrat, Platon in stoiki. Preden je Seneka v času Kristusa storil samomor, je dejal: “Če lahko izbiram med smrtjo v mukah in tisto, ki je preprosta in enostavna, zakaj ne bi izbral druge.” A ravno ta kultura smrti je skupaj z retardiranostjo in degeneriranostjo uničila antične civilizacije. Tovrstna razmišljanja so se spremenila z vzponom krščanstva, ki je zavračalo (in še zavrača), da si človek namenoma odvzame življenje, saj je ustvarjen po božji podobi. Začetek srednjega veka zato pomeni nekakšno moralno in duhovno obnovo Evropejca, evtanazija je skupaj s splavom veljala za obliko umora. In ravno na podlagi teh vrednot, kot so družina, svetost življenja, pobožnost, vera in narod, ter razmišljanja, da se mora človek bolj bati božje roke kot posvetne oblasti, je skozi stoletja zrasla najbolj veličastna civilizacija v zgodovini človeštva.

V tem ritmu je čas tekel do pred približno sto leti, ko so se pojavile najprej utilitaristične ideje, nato kulturni marksizem, ki je razvrednotil vse, kar je bilo do tedaj človeku sveto, in poveličeval totalitarizme kot povsem sprejemljive oblike za doseganje svojih ciljev: uničenje nacij, razvrednotenje družine, legalizacija različnih oblik smrti. Eden od vrhuncev je bil v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo ubitih veliko ljudi, ker so bili obravnavani kot socialno brez vrednosti. Danes se razmišljanje o tej praksi nadaljuje. Človek se vpraša, kam bo to pripeljalo. Najprej smrt iz usmiljenja, nato evtanazija bolnih ljudi, da se zmanjšajo naraščajoči stroški zdravstvene oskrbe in skrajšajo čakalne dobe, ali kaj? Evtanazija zahodnih narodov se s spodbujanjem (i)legalnih migracij že dogaja, kulturni marksisti želijo imeti v rokah še legalizirano moč kulture smrti nad posameznikom. Samo malo poglejte naokoli. Tudi tisti, ki nasprotujemo njihovim agendam, lahko pridemo kmalu na vrsto: najprej omejitev svobode govora, če to ne bo pomagalo, evtanazija preglasnih in neposlušnih. Razlog? Preprost bo. Če ne sprejmeš levičarske agende, si neozdravljivo bolan, zato te je treba usmrtiti. In verjemite, kakor gredo zadeve naprej, ta čas ni več daleč.

Zato je treba življenje zavarovati, o evtanaziji je potreben temeljit premislek. Samo kultura življenja lahko vodi h končnemu dobremu družbe, kakorkoli se to zdi težko in brezizhodno v posameznih primerih.

Jože Biščak

(Kolumna je bila prvič objavljena v reviji Demokracija.)

  • VERRZIFIKATOR

    Evtanazij Levičnik

    DOKTOR LEVI

    Doktor Levi, judovski zdravilec
    ali od nekod tam iz davnine
    se prikazal spet je iz temine,
    doktor Levi kot življenj cenilec.

    Bo ocenil doktor, kaj je vredno,
    kaj nevredno lastnega življenja,
    komu skrajšal muke bi trpljenja,
    koga zgolj utišal bi za vedno.

    Doktor Levi se nad vse postavlja,
    on sodnik iz hada je in pekla,
    spet mu bo beseda gladko stekla,
    roj sledilcev doktorja pozdravlja.

    Levi doktor vse naj bi saniral,
    kar po volji danes ni sledilcem,
    kabinetnim žametnim morilcem,
    on naj bi z izvidi jih podpiral.

    Levi doktor bo za to primeren,
    si sledilci manejo že roke,
    on nevredne spravil bo otroke,
    vsakega, ki je preveč poreden.

    Doktor Levi pa tako jim pravi:
    »Če po volji ni vam več življenje,
    skrajšate si muke in trpljenje
    in žrtvujte se za druge zdravi.«

  • Hunyađi

    Se prav nit nočemo bit druga Švica. No zakaj bi moral bit kot kaka druga država.

  • Andrej

    Kultura smrti ima zanimivo lastnost. Zagovornik te kulture pravi, da jo bo realiziral na drugem, ne na sebi.
    Ravno tako trdi, da je ljudi preveč. Ampak drugih.

  • if

    Splav ubije življenje človeka na njegovem začetku, potem življenje človeka lahko ubije tudi evtanazija.
    Splav in evtanazija sta tehnologiji naklepnega umora.

    V vseh fazah je življenje varno le v okviru pete božje zapovedi Ne ubijaj, ki jo odgovorni živimo v vseh oblikah obrambe življenja.

    Krščanstvo je očitna, prva, najmogočnejša in najkonkretnejša oblika obrambe človekovega življenja. Kristjani stojimo v tej obrambni drži.

  • dob

    Nacifašizem in komunizem sta ideologiji iz prejšnjega stoletja, ki obe propagirata genocid!
    Pri nas je preživel fašizem, ki se imenuje komunizem! To je v sistem organizirana sovražnost in maščevalnost, ki enako razmišlja in načrtuje: sovraži in temelji na maščevalnosti!

    Če nima sovražnika, si ga ustvari, ker brez sovraštva ne more preživeti; ideologija namreč PREDPISUJE sovražnika in maščevanje, zato ga režim ustvari! Ko ga ustvari – ga iztreblja.

    Potem režim sam sebi dopoveduje, kako da je human, ker pusti sem pa tja komu preživeti in potem ga kaže drugim kot dokaz režimske humanosti. In v opozorilo, kaj vse bi lahko storil, če bi le tako hotel! Mater, a smo mi dobri ljudje, lahko bi vas vse pobili, če bi tako hoteli, pa tega kljub temu ne storimo!
    A ne vidite, kako smo humani?!
    To grožnjo lahko vidimo v Dražgošah, vsako leto.

    Živimo v družbi, ki slavi lastno željo po Smrti.
    Abortus in Evtanazija sta izraza te samomorilne naravnanosti indoktrinirane (70 let indoktrinacije!) proti Življenju. Gre za socializacijo Krivde in zanikanja odgovornosti za Življenje, z drugo besedo – za raznarodovanje! Za kučanovo raznarodovanje, če sem bolj natančen!

    Narod je namreč nasprotje Smrti. Narod se bori za življenje!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!