Mojih kandidatov je seveda veliko, a izbor sem zaokrožil na Josipa Broza, Tanjo Fajon, Ireno Jovevo, Karla Erjavca, Svetlano Makarovič, Serpentinška, švedsko Greto in Violeto Tomić. Kar zadeva Tita, moram vsem partijskim nekrofilom in žalujoči ostali levici povedati, da je mrtev in da ni šans. Tanja Fajon me je malo razočarala, ker je zadnje tedne zajahala protimigrantsko opcijo v upanju, da ji bodo volivci nasedli. Pri njej je zanimivo to, da se je v partijo vpisala v najlepših letih in me še najbolj spominja na Zdenko Kidrič – je ostra v ideoloških stališčih in verjetno ni tako grda, kot je bila Kidrička, čeprav ji je značajsko z zagretostjo in partijsko ostrino zelo blizu. Pri njenih srednje starih letih mora biti nekaj hudo narobe z njo, da se je vrgla v objem stranki, ki je več kot simbolna naslednica tipov Kučan, Popit, Kardelj in recimo še Popit. A s tem bo morala živeti tudi v penziji.
Irena Joveva se kaže kot nedolžno bitje, ki se je dalo deflorirati stranki klovna gasilskih veselic, zdaj se pa čudi, ker je zanosila nesmisle. Te nam prodaja iz dneva v dan in so na ravni “saj bi vam kaj več povedala, pa ne vem”, in v tem “ne vem” je prava mojstrica borilnih veščin s samo seboj. Če Joveva deluje neprepričljivo, naivno in na ravni vsesplošne izobrazbene nevednosti, ji ne verjemite – ona je res neprepričljiva, naivna in obče nerazgledana.
Karl Erjavec se je po tragični izkušnji s kantami zavaroval s svojo obveščevalno službo OVS, ki jo je olastninil do take mere, da bi moral leteti. Ker pa je njegov šef Serpentinšek za lastne potrebe olastninil Sovo, se seveda to ne bo zgodilo. Poleg tega je v teh dneh Erjavec potegnil še eno genialno kadrovsko potezo, ko je za poveljnika sil slovenske vojske imenoval brigadirja Milana Žurmana, ki je specialist za zračno obrambo in vojno letalstvo, zdaj bo pa poveljeval kopenskim silam. No, ne ravno silam. Žurman je za kopenske sile kot poklican – tehta približno 140 kilogramov in glede na sposobnosti naše vojske v vojnih razmerah tudi pobegniti ne bi mogel pred sovragom. Erjavec je na položaju ministra za obrambo specialen primerek v EU in širše – za sabotaže naše vojske je izjemno primeren. Z njo ravna kot z neločenimi odpadki.
Serpentinškov zid je več kot simbolika
Svetlana Makarovič se mi je zapisala v knjigo “seznami za uporabo, ko bo čas” z ono izjavo, da naj si domobranske vdove sveče vtaknejo v rit, ko jamrajo, da ne vedo, kje ležijo njihovi pokojni in sveč nimajo kje prižgati. Tisto “jebo vas pas mater” pa ni treba jemati tako tragično, saj je ženska navsezadnje kulturnica, umetnica in Prešernova nagrajenka. Lahko samo zastokam: kaj delajo Prešernu. To, da sovraži sveto katoliško ni neka novost, novo pa je, da je zdaj izjavila, da je treba vse katolike preganjati s pendreki. Od tod do ostrejšega likvidatorskega ukrepanja pa je kakšni dve klaftri pod zemljo.
Serpentinšek je sicer obče nekoristen kot kondom v samostanu, a nam je z gradnjo kamniškega zidu vendarle dal vedeti, da moramo v teh težkih časih poskrbeti sami zase v stilu Kardeljeve: sreče človeku ne more dati ne partija in ne država, srečo si človek lahko ustvari samo sam. Nesrečo pa tudi, če sodim po tem, kdo je zdaj na oblasti. Serpentinškov zid je več kot simbolika, ali če citiram Alenko Paulin: “Ko Šarec okrog bajte ograjo gradi, je cajt, da narod za puške poskrbi.” Direkt povedano, vaške straže in domobranstvo sta edini garant proti azijsko-afriškim viharjem in tornadom. Švedsko Greto sem bil prisiljen odpisati iz svojih namenov, da bi bila majhna špicenkandidatka eko socializma. Punca je namreč padla v neko črno luknjo, ko je pred dnevi izjavila, da ona CO2 dobesedno vidi, kar je na ravni kakšnega verskega čudesa ali pa bolezni. Bolj zaskrbljujoče pa je, da so ji ob tej izjavi huronsko ploskali v znanstvenih krogih eko fašizma. Očitno gre za epidemijo.
Zdaj smo pa pri Violeti Tomić, špicenkandidatki levice. Moram priznati, da sem bil globoko pretresen, ko sem si ogledal, kako sta novinarja Euronewsa to slovensko levo ikono mučila s težkimi vprašanji o Krimu in o podnebju. Seveda ne gre pozabiti njenega prepričanja, ki je na ravni verske blaznosti, da EU ni zgrajena na krščanskih vrednotah, ampak na antifašizmu. Najprej sem mislil, da gre za desničarski ponaredek njenega nastopa, potem pa sem ugotovil, da je original. Bila je jezikovno, z argumenti in mislimi tako prepričljiva, da bo Bruselj gledala samo iz Ljubljane.
Vinko Vasle